Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo pri nas ljudje večinoma zelo dobro poznajo. Uporablja se tako notranje kot tudi zunanje in ima širok spekter učinkovanja. V zadnjih desetletjih so bile narejene številne raziskave, ki so pokazale, da je kljub vsemu varnejša njena zunanja, kot notranja uporaba (1).
Pa si poglejmo, kdaj in kako jo lahko brez skrbi uporabljamo.
Za zunanjo uporabo se največkrat uporablja šentjanževo olje, ki pomaga pri zdravljenju ozeblin, blaženju reakcij po pikih žuželk, pri hitrejšem celjenju površinskih ran in pri blažjih opeklinah ter hemeroidih (1). Šentjanževega olja v naši domači lekarni prav zaradi tega res nikoli ne zmanjka.
Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost, čeprav jo v Nemčiji lahko dobijo tudi na recept.
V ljudskem zdravilstvu se šentjanževka uporablja za boljše izločanje seča, priporočajo jo pri jetrnih in žolčnih težavah, pri vročičnih obolenjih, močenju postelje, pri histerijah in v puberteti (2). Predvsem pa se šentjanževko uporablja, kot naravni antidepresiv, kar so tudi potrdili s kliničnimi raziskavami. Ugotovili so, da so bili določeni odmerki primerljivo učinkoviti s sinteznimi antidepresivi, ki so jih uporabili v raziskavah. Potrebno pa je poudariti, da to velja samo za blage in srednje hude depresivne motnje ne pa tudi za zdravljenje hude depresije (2,3).
Dokazano je, da tinktura in čaj iz listov in cvetov šentjanževke delujeta antidepresivno in sicer odpravljata malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nemir, splošno slabo počutje, izgubo apetita in slabo spanje (1).
Kljub temu je treba biti pri njeni uporabi v te namene previden, saj strokovnjaki opozarjajo, da:
Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko (1).
Vsi, ki jo boste uporabljali za lajšanje depresivnih stanj, se vsekakor najprej posvetujte z zdravnikom.
Ponekod v literaturi lahko tudi zasledite opozorila, da po uživanju šentjanževke odsvetujejo sončenje ali obsevanje z UV žarki, saj lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo zaradi hipericina. Hkrati pa viri tudi navajajo, da bi do fotosenzibilizacije prišlo v primeru, če bi zaužili tridesetkratni dnevni odmerek, kar pa je praktično nemogoče (2,3).
Za tiste, ki boste šentjanževko nabirali v naravi pa niste povsem prepričani, kako izgleda, so spodaj navedene 3 značilnosti, po katerih jo boste zlahka prepoznali (4):
- izrazito dvorobo steblo (večina drugih rastlin ima okrogla ali štiriroba stebla),
- listi so prozorno pikasti, kar opazimo, če jih pogledamo proti svetlobi,
- če med prsti zmečkamo rumene venčne liste, postanejo krvavo rdeče barve.
V naravi je šentjanževke vedno manj in večinoma jo najdemo ob cestnih škarpah, kjer pa jo ni ravno primerno nabirati. V Botaniku smo lani pripravili sadike in jih potem posadili na naši zeliščni njivi, kjer je zelo lepo uspela in smo jo letos tudi že poželi. Uporabljamo jo predvsem za izdelavo šentjanževega olja, saj jo je po slovenski zakonodaji v čajnih mešanicah prepovedano prodajati, oz. jo lahko prodajajo samo lekarne. Večje količine suhe zeli pa bomo letos uporabili za pripravo čajnih mešanic, ki bodo romale v Nemčijo k našemu poslovnemu partnerju, podjetju, ki se ukvarja s pravično trgovino. V Nemčiji namreč ni omejitve pri prodaji šentjanževke v čajnih mešanicah in jo zdravniki celo svetujejo bolnikom z znaki blage in zmerno hude depresije in tudi predpisujejo na recept.
V naši domači lekarni se poleg šentjanževega olja, vedno najde tudi nekaj te res čudovite rumene rože, ki jo posušeno dodajamo v čaj. Radi jo kombiniramo z drugimi zelišči, ker nam ni ravno prijetnega okusa in res odlična čajna mešanica nastane, če ji dodamo meliso, sivko, rožmarin hmelj in kamilico.
Viri in literatura:
- Spletni vir: https://www.avogel.si/aktualno/pazljivost-pri-uporabi-sentjanzevke.php
- Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
- Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
- Pahlow, M., Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, 1987.
