Iztok Luskovič, Author at Naravna moč

SMREKOVI VRŠIČKI MALO DRUGAČE

V hladnih dneh so težave z dihali pogoste. Že več stoletji se v ljudskem zdravilstvu smrekovi vršički uporabljajo predvsem za lajšanje težav s kašljem in z vnetim grlom. Prav tako vsebujejo veliko vitamina C, ki okrepi vaš imunski sistem in poskrbi za nemoten potek številnih procesov v telesu.

Bi radi izvedeli kako si pripraviti tradicionalno zelo cenjen in učinkovit domač pripravek za lajšanje omenjenih težav?

Nič lažjega…. 😉

Meseca marca ali aprila naberemo čim bolj mlade smrekove ali borove vršičke. Pazimo, da pri tem ne poškodujemo dreves. Najboljše je, če vršičke nabiramo na večih drevesih. Na vsakem po malo, da ne upočasnimo rasti posameznega drevesa.

Ko smo vršičke nabrali, moramo iz njih nekako le še pripraviti sirup.

Tukaj je celoten recept za pripravo sirupa iz smrekovih vršičkov za katerega ne boste porabili veliko časa:

Sestavine:

smrekovi vršički (približno 200 gramov, lahko tudi več),
1 liter vode,
1 kilogram sladkorja (belega ali rjavega).

V posodo stresite smrekove vršičke in jih prelijte z vodo…

Ko bo voda zavrela, zmanjšajte temperaturo, da bodo nežno vreli 10 minut…

Nato tekočino precedite…

V smrekov sok pa nasujte kilogram sladkorja. Če vam je bolj po godu, lahko uporabite rjavi sladkor…

Posodo zopet postavite na ogenj in med mešanjem počakajte, da sirup zavre. Nato zmanjšajte temperaturo in dovolite, da med stalnim mešanjem nežno brbota še 20 minut. V tem času se bo sok lepo zgostil, nastal bo aromatičen sirup, ki vam bo odlično služil v hladnih zimskih mesecih…

Sirup prelijte v očiščene stekleničke ali kozarčke ter shranite na temen in hladen prostor.

Otroci lahko zaužijejo 1 čajno žličko sirupa do 4 krat na dan. Odrasli pa jedilno žlico prav tako do 4 krat na dan.

Veliko zdravja vam želimo! 😉

NAJBOLJŠE NARAVNO POMIRJEVALO

Hmelj predvsem poznamo kot rastlino, ki jo dodajajo pivu za aromo in grenak okus. Nekoliko manj znana pa je uporaba v domačem zdravilstvu, čeprav tradicija uporabe hmelja kot zdravilne rastline sega daleč nazaj v preteklost. Še danes je cenjen kot dobro naravno pomirjevalo, ki pomaga blažiti številne tegobe.

KRATEK OPIS RASTLINE

Navadni hmelj ali latinsko Humulus lupulus najdemo po vsej Sloveniji. Rastlina raste kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in gozdnih robovih.

Rastlino si lahko zasadite tudi ob hiši ali na vrtu. Je zelo nezahtevna rastlina, le dobro oporo ji morate pripraviti, pa bo vsako leto veselo rasla.

Iz močno razvite podzemne korenike se vsako pomlad razvije več, od 3 do 6 metrov dolgih stebel, ki se ovijajo in vzpenjajo po drevesih in grmih. Steblo je poraslo s številnimi bodičastimi dlačicami s katerimi se pri plezanju oprijema podlage. Iz stebla poganjajo večji krpasti narezljani listi, ki so na otip zelo hrapavi.

Rastlina je dvodomna, tako da najdemo vsem dobro poznane storžke le na ženskih rastlinah.

UČINKOVANJE IN UPORABA

Hmeljevi storžki so v ljudskem zdravilstvu cenjeni kot dobro pomirjevalo. Iz tega izhajajo različni zdravilni učinki, s katerimi si lahko pomagamo pri številnih tegobah.

V storžkih so prisotne grenčine, ki dajejo hmelju prepoznaven grenak ukus. Le te nam pomagajo pri pomanjkanju teka in za spodbujanje prebave.

Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov je hmelj zelo učinkovito naravno sredstvo za zdravljenje nespečnosti, živčnega nemira in lažjih oblik depresij. Prav tako pomirjevalno deluje na pospešeno živčno delovanje srca.

Znani so tudi njegovi ugodni vplivi na urejanje menstruacije. Najnovejše raziskave so pokazale, da je hmelj zelo primeren za zdravljenje amenoreje (izostanek menstruacije) in dismenoreje (boleča menstrualna krvavitev), posebno kadar je v povezavi z anoreksijo (motnje hranjenja).

ZDRAVILNI DELI RASTLINE IN ČAS NABIRANJA

Nabiramo hmeljeve storžke, ki so v bistvu ženska socvetja. Zelo pomembno je, da jih nabiramo preden se odprejo, ker so v njih lupulinske žleze, ki so bogate z učinkovinami in se nam ne smejo osipati. Torej se na m iz storžkov ne sme stresti rumen prah. Obrane storžke razgrnemo v tenki plasti in posušimo v senci na prepihu.

Čas obiranja je navadno konec meseca avgusta ali v začetku septembra.

ČAJ, TINKTURA, BLAZINICE

Za pripravo ČAJA vzamemo dve čajni žlički rastline, ki ju prelijemo z 2,5 dcl vrele vode. Pustimo pokrito od 10 do 15 minut. Na dan lahko spijemo do tri skodelice čaja. Hmelj se dobro obnese v kombinaciji z nekaterimi drugimi rastlinami, ki imajo pomirjevalne učinke in še okrepijo njegovo delovanje. Take rastline so sivka, melisa, kamilica, baldrijan.

Za TINKTURO potrebujemo 20 g storžkov, ki jih prelijemo s 100 močnega domačega žganja. Pustimo počivati na toplem en mesec, potem precedimo skozi gazo. Pred spanjem vzamemo od 10 do 20 kapljic v kozarcu vode.

BLAZINICE si lahko pripravimo tako, da 2 pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik. Takšne blazinice zelo pomirjajo in izboljšajo spanec.

Viri in literatura:

Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
Spletni vir: https://www.botanik.si

AJDA IN NJENI BLAGODEJNI UČINKI

POMEMBNA ZA KMETA IN ČEBELARJA

Tradicija gojenja ajde sega na slovenskem že kar nekaj stoletij v zgodovino. Na naša tla so jo prinesli v poznem srednjem veku in sicer iz centralne Azije.

Od takrat je rastlina zelo pomembna kmetijska rastlina. Ne samo kot prehranska rastlina, pomembni so tudi njeni vplivi na njivske površine. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dovolj dobro razraste, zasenči in s tem zatira večino plevelov. Kmetje jo zelo radi uporabijo tudi kot rastlino za zeleno gojenje. Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline.

AJDA NI ŽITO

Zanimivo je, da jo kljub splošnemu prepričanju, da gre za žito, botanično uvrščamo med trave. V splošni rabi so predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Obe sta v slovenski kulinariki dobro uveljavljeni, še več po dobrotah iz ajde smo prepoznavni širom po svetu.

Ker ne spada med žita in zato ne vsebuje glutena, jo lahko uporabljajo ljudje s težavami s celiakijo. Lahko rečemo, da je ajda v prehrani zelo hvaležna rastlina, saj imajo jedi narejene iz nje visoko prehransko vrednost.

ZDRAVILNA RASTLINA

Bistveno manj kot v prehrani pa je ajda poznana kot zdravilna rastlina, ki ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. V novejšem času so jo zaradi velike vsebnosti rutina in drugih flavonoidov začeli uporabljati pri zdravljenju raznih sprememb ožilja.

Rastlina je zelo primerna za lajšanje težav pri razširjenih venah in drugih prekrvavitvenih motnjah. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih žil, oteklin in raznih sprememb v zgradbi in delovanju kapilar. Zel ajde so preizkusili v številnih raziskavah, kjer so dokazali njen vpliv na prepustnost stene kapilar ter preprečevanje oteklin (edemov). Z uspehom jo uporabljajo tudi pri lajšanju arterioskleroznih pojavov. Ker ugodno vpliva na celoten srčno žilni sistem, posledično znižuje tudi krvni tlak. Prav tako so z raziskavami potrdili vpliv na zniževanje nivoja slabega holesterola v krvi. Pripravki iz ajde so zato lahko zelo koristni kot preventiva pred pojavom vseh naštetih srčno žilnih obolenj.

Pomembno je tudi antioksidativno delovanje ajde, ki je ravno tako potrjeno v številnih raziskavah.

UPORABIMO CVETOČO ZEL

Čeprav nekateri zmotno mislijo, da so zdravilni samo cvetovi oziroma socvetja ajde, za pripravo čaja nabiramo celotno cvetočo zel. Za čaj ajdo po navadi sejemo konec meseca maja in jo žanjemo v začetku julija.

Odrežemo cele rastline, ki jih obešene v snope ali razprostrte na lese ali mreže damo sušit v senčen prepišen prostor. Suho rastlino režemo ali drobimo na drobno šele tik pred uporabo v čaju ali čajnih mešanicah.

AJDOV ČAJ

Uživanje ajdovega čaja je zelo učinkovito pri vseh omenjenih težavah. Zelo pomembno pa je, da ajdov čaj uživamo dalj časa, saj samo dolgotrajna zdravilna kura daje dobre rezultate. Pravi učinki se pokažejo po 4 tednih, priporoča pa se vsaj 8 tedenska zdravilna kura.

Priprava čaja iz ajde:

2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v četrt litra vrele vode in kuhamo približno eno minuto. Čaj nato odstavimo in pokritega pustimo stati še 10 do 15 min. Pijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Ajdo lahko uporabimo tudi v čajnih mešanicah z rastlinami, ki imajo podobno ugoden vpliv na srčno žilni sistem kot so melisa, kopriva, rman, šipek in ognjič. Za blaženje težav s krčnimi žilami lahko ajdov čaj kombiniramo tudi s pripravki za zunanjo uporabo kot je npr. kostanjevo mazilo, ognjičevo mazilo, šentjanževo olje ipd.

Škrlatni ameriški slamnik – zbogom prehlad in gripa!

Ameriški slamnik je čudovita škrlatno cvetoča trajnica, ki se bohoti na mnogih vrtovih in gredah kot okrasna rastlina. Poleg privlačnega videza, ki popestri okolico hiš, pa so izjemni tudi njegovi zdravilni učinki, ki so preko velike luže v ljudski medicini bili cenjeni že stoletja.

Ameriški slamnik velja za eno najbolj pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, ki so uporabljali njen sok, kašo iz zdrobljene zeli ali prežvečene koščke korenine. Svojo latinsko ime Echinacea purpurea je dobil po grškem izrazu za ježa, saj osrednji del cvetnega koša spominja nanj. V Evropo je semena prinesel svetovno znani švicarski zdravnik Alfred Vogel, ki ga je tudi zasejal na svojem zeliščnem vrtu in s pridom uporabljal za zdravljenje različnih tegob pri svojih pacientih.

Ameriški slamnik ima več različic in sicer ločimo škrlatni, bledi in ozkolistni ameriški slamnik. Za najbolj učinkovitega velja škrlatni ameriški slamnik.

Gre za trajnico, visoko od 60 do 180 cm, ki najbolje uspeva na dobro obdelanih, vlažnih in odcejenih tleh, na sončnih ali polsenčnih legah.

Najbolje je, če rastlino žanjemo ročno, ko cveti približno 75% rastlin. Povežemo jih v snope in posušimo obešene v senci na prepihu.

Alkoholno tinkturo vedno pripravljamo iz sveže rastline. V ta namen lahko uporabimo cvetove, cvetočo zel ali tudi korenine. Pri uporabi korenin pazimo, da je rastlina stara že vsaj 4 leta. Vedno jih izkopavamo pozno v jeseni ali zgodaj spomladi.

DELOVANJE IN UPORABA AMERIŠKEGA SLAMNIKA

Korenina in listi se uporabljajo za zdravljenje ran vseh vrst. V ameriškem slamniku so med pomembnimi zdravilnimi učinkovinami poleg drugih tudi glikozidi, ki učinkujejo proti bakterijam. Njegova največja vrednost je v tem, da povečuje obrambno moč organizma in tako pomaga proti okužbam. Zaradi tega so pripravki iz ameriškega slamnika zelo dragoceni. Pomembneje je namreč krepiti obrambne moči, kot s sulfonamidi in antibiotiki uničevati povzročitelje bolezni. Galenski pripravki iz te rastline so v rabi predvsem proti nalezljivim boleznim in za podporo pri kemoterapiji. Tinkturo uporabljamo tudi pri lahkih splošnih infekcijah, za preprečevanje gripe, pri občutljivosti za prehladna obolenja in kot dodatno sredstvo proti različnim kožnim boleznim, npr. luskavici.

Sodobne klinične raziskave so pri ameriškem slamniku številne in temeljite. Z gotovostjo potrjujejo zavidljive rezultate pri preprečevanju in blaženju prehlada, gripe, bakterijskih okužb dihal ter glivičnih okužb.

Zelo zanimiva je klinična raziskava z izvlečkom ameriškega slamnika, ki so jo izvedli na 180 bolnikih, starih med 18 in 60 let, ki so kazali znake okužbe z virusom gripe. Bolniki so pokazali značilno zmanjšanje simptomov gripe že tretji in četrti dan. Simptomi gripe, ki so jih opazovali so bili vnetje nosne votline, kihanje, izločanje nosne sluzi, zamašeni nosni prehodi, slabost, utrujenost, mišične bolečine, glavobol, oteklo grlo.Vsi ti simptomi so se že po treh do 4 dneh bistveno izboljšali.

Prav tako klinične študije kažejo na bistveno manjšo stopnjo obolevnosti za gripo in prehladom pri ljudeh, ki so uporabljali izvleček ameriškega slamnika kot preventivo v obliki zdravilne kure.

TINKTURA IN ČAJ

Za uporabo v domači lekarni si lahko pripravimo alkoholno tinkturo. Postopek priprave je preprost. Potrebujemo:

1l močnega domačega žganja (vsaj 45% alkohola)
250 gramov cvetov ali cvetoče zeli

Svežo rastlino narežemo na drobno, damo v steklenico s širokim grlom in prelijemo z žganjem. Steklenico postavimo na sobno temperaturo, na svetlobo (ne na sonce!) in pustimo stati 10 dni. Občasno dobro pretresemo, da še pospešimo postopek maceracije. Po 10 dneh tekočino precedimo skozi gazo. Namočene rastline prav tako vsujemo v gazo in jih dobro ožamemo, obe tekočini nato zmešamo skupaj. Nalijemo v temno steklenico in hranimo na temnem, suhem in hladnem mestu.

Kot preventivo ali pomoč pri zdravljenju tinkturo uporabljamo v obliki zdravilne kure. Zaužijemo 1 čajno žličko 3x na dan.

Ameriški slamnik lahko tudi sušimo za pripravo čajnega napitka ali za uporabo v zeliščnih čajnih mešanicah. Odlično se obnese v kombinaciji z šipkom, bezgovimi cvetovi, timijanom, lipo ali ozkolistnim trpotcem.

Slamnik je res nepogrešljiva rastlina, ki ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni profesionalnih ali ljubiteljskih zeliščarjev. Na vrtu rastlina trenutno še vedno cveti, tako da imamo še vedno čas, da jo požanjemo.

Bliža se hladnejše vreme in z njim tudi sezona prehladov in gripe. Zato le brž na pomoč vašemu imunskemu sistemu. Naš slamnik je že požet in s pridnostjo in ljubeznijo vkomponiran v naše pripravke. Stopite na vrt ali do najbližjega zeliščarja, da ne bo prepozno! 😉

Viri in literatura:

Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
Spletni vir: https://www.botanik.si

Facebook

BOTANIKOVA žetev zelišč 2018

Poletje gre počasi k koncu. Letošnja žetev je bila obilna, čeprav je še zdaleč ni konec. Ob ugodnih razmerah kot so to leto, se zna žetev raztegniti vse tam do konca septembra. Maja in junija, je bila kombinacija deževnih in sončnih dni skoraj idealna, zato so se naša zelišča ponosno razbohotila. Ravno zaradi obilice dela, smo objave na našem portalu dali malo na stran. A sedaj se ponovno javljamo, da z vami delimo nekaj utrinkov z našega zeliščnega polja.

Melisa v začetku meseca junija, kakšna dva tedna pred obiranjem.

Žetev melise je zahtevno opravilo, saj je rastlina zelo občutljiva na vlago in mehanske poškodbe. Pri melisi je zelo pomembno, da se držimo pravil žetve zelišč. To pomeni, da jo obiramo v sončnem, suhem vremenu, v dopoldanskem času ob relativno nizki zračni vlažnosti, saj v nasprotnem primeru kaj hitro porjavi in je neprimerna za uporabo. Z njo je potrebno ravnati z občutkom, saj tudi v primeru mečkanja listov pride do porjavitve.

Ročno obiranje, ki zagotavlja primerno kvaliteto.

Meliso v najkrajšem možnem času spravimo do sušilnice, kjer jo posušimo z naravno toploto, v senci na prepihu

Tudi kamilica je letos zacvetela s tisočerimi cvetovi. Pomembno je, da jo obiramo pri ne previsoki temperaturi, saj bi nam drugače po nepotrebnem izhlapevalo dragoceno eterično olje.

Vsak cvet kamilice ročno oberejo pridni prsti naših obiralcev. Ob ugodnih razmerah kot so letošnje nasad kamilice obiramo do petkrat.

Šentjanževke je letos tudi v naravi v izobilju, a mi jo raje vzgojimo sami. Gre za trajnico, ki ni zahtevna za pridelavo. Na ta način varujemo naravna rastišča, ki jih ljudje s košnjo vedno bolj krčimo.

Najboljši naravni antidepresiv, šentjanževko, obiramo dvakrat na sezono.

Nekaj je posušimo za čajne mešanice, iz nje pa pripravljamo tudi izjemno blagodejno šentjanževo olje, ki so ga znale ceniti že naše babice.

V marsikateri bolezenski nevšečnosti se lahko tudi žajblja oprimete kot rešilne ograje. Gre za zelo nezahtevno rastlino saj izvira iz mediteranskega sveta. Podobno kot pri kamilici moramo paziti, da nam iz listov ne izhlapeva preveč eteričnega olja. Primeren čas za nabiranje je torej dopoldne, ko izgine rosa. Še pred najbolj vročim delom dneva ga spravimo do sušilnice, kjer naj temperatura sušenja ne preseže 35 stopinj celzija.

Spravilo žajblja junuja v dopoldanskih urah.

To je bilo le nekaj utrikov letošnje prve žetve. Na našem polju raste skupaj 16 vrst zdravilnih rastlin. Skupaj z rastlinami, ki jih nabiramo v naravi, naša paleta rožic obsega okrog 45 različnih vrst, ki so sestavine naših ekoloških izdelkov BOTANIK.

Na našem čudovitem zeliščnem polju trenutno poteka druga letošnja žetev. Melisa, poprova meta in šentjanževka so že pod streho. Čakajo nas še žajbelj, ognjič, pegasti badelj, ožepek, hmelj, ameriški slamnik ter kot zadnji komarček.

Nikar se ne bojte, ne bomo vas prikrajšali. Tudi utrinke druge žetve bomo delili z vami….kmalu. Do takrat pa lep pozdrav in še veliko zdravih toplih poletnih dni! 😉

Zelišča Botanik

Zelišča so bila od nekdaj ključen del prehrane in zdravilstva in še danes radi posegamo po domačih pripravkih. A z njimi ni šale, hitro nam lahko namreč povzročajo škodo in celo med starimi ljudskimi recepti najdemo kakšno strupeno zel. Na srečo je delovanje preizkušenih ljudskih receptov dobro raziskano in pri Botaniku posegamo po preverjenih in že dolgo uporabljenih recepturah, ki jih pripravljamo skrbno in natančno, pridelujemo pa jih pri nas doma, v okolici Ormoža, kjer imamo vrtove in njive na katerih ustvarjamo darove narave človeku in naravi na prijazen način, zato nas lahko srečate na travnikih in njivah ali naši spletni trgovini. Ste pokusili naš dolgo preizkušen zeliščni liker 33 ali naravne čaje? Niste, potem se ustavite v naši trgovini, naročite vzorce in si jih užijte kot miren aperitiv, popoldanski čaj, včasih ob posebnih priložnostih z vašimi bližnjimi in tistimi, ki jih imate radi. Ne bomo predlogi, sezona je v višku, kliče nas med brazde in zelenice, se še oglasimo s kakšno zanimivostjo o naši poti.

Darilo narave za pomladno razstrupljanje

ČEMAŽ ALI MEDVEDJI LUK

Vonj po česnu v gozdu je najboljši znanilec, da je čas, da se v gozd odpravite po čemaž. Prepoznali ga boste prav hitro. Zraste namreč do 40 centimetrov v višino, najmanjši pa so medtem visoki 10 centimetrov. Rastlina, ki je poznana po toliko različnih imenih, kar kaže na njeno razširjeno uporabo v preteklosti, v zemlji skriva podolgovato čebulico, ki ima prosojne luskoliste. Zanimivo je to, da jo izdaja vonj po česnu, ki ga oddaja tudi zelena rastlina, ki raste iz tal v višino. To sta le dva suličasta in podolgovata lista, ki poženeta spomladi, med njima pa se proti nebu vzpne suhljato stebelce, ki nosi bele zvezdnate cvetove.

Najpogosteje ga najdete v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja.

»Težko, da je na svetu še kakšna zel, ki bi bila tako učinkovita pri čiščenju želodca, črevesja in krvi, kakor je čemaž.« (Zapis v zeliščarski knjigi patra Kunzleja)

OČISTI TELO IN DUHA

Čemaž je namreč tudi tista rastlina, ki jo iščejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja. Zaradi njegovega očiščevalnega učinka jim namreč pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.

Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti.

Ima močan razstrupljevalni učinek na celotni organizem. Zaradi zdravilnih lastnosti je pravzaprav učinkovito sredstvo za ohranjanje telesnih in duševnih sposobnosti in zelo dobro vpliva na imunski sistem – zvišuje odpornost in deluje protinfektno. Očisti pravzaprav celo telo: iz njega odpravi škodljive in trdovratne snovi ter čisti kri.

Sveže pripravljeni listi čemaža so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Čemaž pa ne čisti le prebavnih poti, ampak tudi pljuča, jetra in žolčnik.

PRIPRAVKI IZ ČEMAŽA

Spomladi si zato privoščite tudi kakšno kuro s sokom iz čemaževih listov:
Napitek pripravite iz dveh pesti čemaževih listov, ki jih z enim decilitrom vode zmešate v mešalniku. Tekočino nato odcedite in shranite v hladilnik.

Uživate po dve žlici soka trikrat na dan.

Zelo preprosta je tudi priprava zdravilne tinkture:
Za tinkturo potrebujete 5 gramov svežih sesekljanih listov čemaža, ki jih tri tedne namakate v 1 decilitru močnega domačega žganja.. Uživajte jo po petnajst kapljic dnevno z vodo, sokom ali čajem.

Tako v tradicionalni kot v racionalni fitoterapiji svežemu čemažu ali pripravkom iz čemaža priznavajo tudi ugodne vplive na znižanje krvnega tlaka in holesterola ter ga cenijo kot odlično naravno pomagalo zoper aterosklerozo.