POMLADNO NARAVNI DETOX

Ti je tvoje telo že sporočilo, da potrebuje počitek in hranila, ki mu bodo pomagala okrepiti njegov naravni proces razstrupljanja?

Razstrupljanje je eden izmed najpomembnejših naravnih mehanizmov v telesu. Jetra, črevesje, ledvice in pljuča so organi, ki skrbijo, da naše telo ves čas izloča odvečne in škodljive snovi. Ne gre pa to v nedogled, oziroma, če telo neprestano obremenjujemo, ne deluje več 100%. Ker viškov telo  ne more izločiti, jih prične skladiščiti v maščobnih tkivih. To pa je razlog, da se v telesu prižgejo rdeče lučke, tako kot v avtomobilu, ob okvari motorja. Vse skupaj pa ima vpliv na naše splošno počutje in krog je sklenjen.

Naše telo je hiša in v hiši je naš dom, zato je prav, da smo v stiku z njim, da ga razumemo, poslušamo in upoštevamo, ko nam skuša povedati, da se prižigajo rdeče lučke, saj več ne zmore samo.

Rešitev seveda obstaja, vemo, človeško telo je neizmerno prilagodljivo in zmore marsikaj.

Pri Botaniku nismo zagovorniki intenzivnih razstrupljevalnih metod, saj so lahko le-te samo še bolj obremenjujoče za telo, ki je utrujeno in pod stresom. Menimo, da je veliko bolje, če telo podpremo in mu ponudimo počitek. To pomeni, da izberemo primerna hranila, ki bodo telesu pomagala pri njegovem naravnem procesu razstrupljanja.

Kako se lotimo?

BOTANIKOV PREČIŠČEVALNI IZZIV/4 TEDNI

Glede prehrane pa tako…najpomembnejše se mi zdi, da je naša hrana domača in lokalna, s čim krajšo potjo »od vil do krožnika«. Takšna hrana je najbolj kvalitetna in najmanj obremenjuje okolje, česar se moramo danes še posebej zavedati.

Če si želiš tudi ti na naraven in neinvaziven način raztrupiti svoje telo in mu omogočiti, da se spočije ter regenerira, te vabiva, da se nama pridružiš pri 4-tedenskem izzivu. Za vzpodbudo ti zraven podariva še čemaževo tinkturo.

 

Domači oljni izvlečki – macerati

Prejšnji teden sva skupaj izdelovala ognjičevo mazilo, za katerega kot osnovo potrebujemo ognjičevo olje oziroma macerat. Danes pa si bova pogledala, kako se pravilno naredi macerat in na kaj moramo biti ob izdelavi pozorni. Pripravljala bova ognjičev macerat, a je postopek enak ne glede na to, katero rastlino in olje boš izbral.

Še prej pa nekaj malega pametovanja….

Macerati so maščobni izvlečki določene rastline. Kot medij se uporabljajo različna olja, včasih pa so uporabljali tudi svinjsko mast. Rastlino v olju namakamo z namenom, da se iz nje v olje izlužijo tiste aktivne sestavine, ki so topne v maščobah. Po določenem času olje prevzame zdravilne in negovalne učinkovine rastline in takrat je pripravljeno za uporabo. Oljni izvlečki se lahko uporabljajo v zdravilne in tudi v kozmetične namene.

Macerati so del zeliščarske tradicije, zato zanje ni edinega in pravega recepta. Različic je veliko, obstajajo pa neke skupne smernice, ki jih je dobro upoštevati.

Izdelava maceratov je zelo preprosta, pomembno je le, da izberemo kakovostne sestavine. Potrebujemo dovolj rastlinskega materiala, kakovostno rastlinsko olje ter čist in steriliziran kozarec s širokim grlom, ki dobro tesni.

Tako, nekaj sva se naučila😊, zdaj pa se lotiva priprave macerata….

👉Ognjičevo olje pri Botaniku izdelujemo iz suhih ognjičevih cvetov, po hladnem postopku.

To pomeni, da v kozarec s širokim grlom natlačimo suhi ognjič in ga zalijemo z olivnim oljem. Pomembno je, da se olje enakomerno razporedi in da je v kozarcu čim manj zračnih mehurčkov. Pokriti morajo biti vsi ognjičevi cvetovi. Potem kozarec dobro zapremo in ga postavimo v temen in hladen prostor za nekje 4 do 5 tednov. Dobro je, da kozarec čim večkrat pretresemo.  Zna se zgoditi, da ognjičevi cvetovi popijejo nekaj olja, zato ga je potrebno doliti, da so spet vsi pokriti z oljem.

Po 4 do 5 tednih macerat precedimo, ognjičeve cvetove pa dobro ožamemo, da iztisnemo vso olje. Če je potrebno lahko macerat še enkrat precedimo skozi gazo, da odstranimo vse morebitne nečistoče.  Takšen macerat, če ga pravilno shranimo, je lahko uporaben eno leto.

 

👉Postopek priprave macerata lahko tudi pospešiš in sicer ga lahko pripraviš tudi s segrevanjem. V tem primeru boš uporabil sveže rastline. Imaš dve možnosti. In sicer lahko macerat pripraviš s pomočjo sončne svetlobe ali s pomočjo štedilnika.

✔V primeru da boš izbral sončno svetlobo, kozarec s širokim grlom napolni s svežo rastlino in jo prelij z izbranim oljem, kozarec tesno zapri, nato pa zavij v aluminijasto folijo ter postavi na okensko polico nekje za dva tedna. Zaščita z aluminijasto folijo je nujno potrebna, saj sončni žarki močno pospešijo staranje, oksidacijo in žarkost olja, hkrati pa ne doprinesejo nobene koristi izvlečku. Prav tako tudi ta macerat čim večkrat pretresi. Po dveh tednih ga precedi po enakem postopku kot že omenjeno zgoraj.

Poglejva si še, kako boš delal macerat  s pomočjo domačega štedilnika.

✔Napolnjen kozarec z rastlinskim materialom in oljem, segrevaj na dvojnem grelcu na nizki temperaturi 3 do 4 ure. Voda v vodni kopeli naj ne vre. Potem macerat precedi.

‼POMEMBNO JE VEDETI, da so macerati, pripravljeni z uporabo toplote manj obstojni, ter se večkrat ponesrečijo, saj se zaradi prisotnosti vode v svežih rastlinah radi pokvarijo. Za kozmetične namene svetujem predvsem izdelavo maceratov po hladnem postopku, torej s posušenim rastlinskim materialom.

Prav tako je POMEMBNO, da si pozoren pri izbiri olja za svoj macerat. Pazi, da vedno uporabiš samo sveže olje, ki ne postane žarko prehitro.

Za macerate je dobro olivno olje, jojobino olje, riževo olje ter sončnično olje. Tudi mandljevo olje se veliko uporablja, ampak vedi, da postane hitro žarko.

Za konec si še poglejva na kakšne načine lahko uporabiš ognjičev macerat. Predlogi ti pridejo še posebej prav, če si pripravil preveč ognjičevega olja, katerega ne veš, kako bi porabil, preden se pokvari. Ognjičevo olje lahko uporabiš kot:

💚Masažno olje z ognjičem je idealno za pomirjajočo in sprostitveno masažo mišic ter mehčanje in nego kože. Lahko mu dodaš tudi izbrano eterično olje, recimo sivko, ki ima prav tako sprostitveni učinek.

💚Odstranjevalec ličil – Ja, olje je odličen naravni odstranjevalec ličil! Vendar pa razišči, katero nosilno olje bi bilo priporočljivo izbrati za tvojo kožo, še posebej, če je le ta občutljiva in se ličiš vsak dan. Sama uporabljam kar ognjičevo olje, ki ga naredim kot sem zgoraj opisala, z olivnim oljem. Za vsakodnevno uporabo pa izberi raje katero drugo olje, recimo ricinusovo olje ali olje jojobe.

💚Občasno nego za globinsko navlažitev tvojih las – na lase preprosto nanesi in vmasiraj olje in pusti delovati 15 minut nato pa olje speri s šamponom.

💚Darilo – lahko narediš večjo količino olja in ga nato razdeliš v manjše posodice in dodaš opis zakaj je olje uporabno. Lahko pa podariš majhne kozarce, polne suhega cvetja, skupaj s steklenico nosilnega olja in navodili, da si bo prejemnik lahko sam pripravil macerat.

💚Kot osnovo za izdelavo mazila – pri Botaniku uporabljamo ognjičev macerat tudi za izdelavo kostanjevega mazila, saj se ognjič in kostanj odlično obneseta pri težavah s krčnimi žilami.

Uživaj v ustvarjanju.

Do naslednjič…

Tamara

Domače – naravno ognjičevo mazilo

Dragi ljubitelj zdravilnih rastlin,

danes bova skupaj odkrivala lepoto in zdravilno moč ognjiča. Če želiš izvedeti, kako narediti domače ognjičevo mazilo, ta vabim, da bereš naprej. Ne skrbi, postopek je neverjetno enostaven,  z zelo kratkimi koraki in malo sestavinami. Končni rezultat pa je čudovita kremasta, zlato rumena ognjičeva mešanica, ki bo tvojo kožo nahranila, navlažila in zacelila. In ker je mazilo tako vsestransko, ga lahko tudi podariš in tako razveseliš svoje najbližje😚.

Če si pozoren na etikete na izdelkih, ki jih uporabljaš, si verjetno že opazil, da je ognjič nepogrešljiva sestavina številnih naravnih izdelkov za nego kože in to z dobrim razlogom!

Poglejva na kratko, kaj ga dela tako posebnega. 

Ognjič deluje antimikrobno, fungicidno, protivnetno, virucidno in imunostimulativno, vendar pa je po drugi strani tako blag, da je varen za uporabo tudi pri dojenčkih, otrocih, kroničnih bolnikih in starejših. Za razliko od nekaterih naravnih »zdravil« ti ni treba skrbeti, da bi z ognjičem “pretiraval”.

Tokrat se bomo posvetili njegovi zunanji uporabi.

Eterično olje ognjiča ima močne protivnetne lastnosti, saponini pa preprečujejo naselitev glivic na koži. Triterpenski alkoholi preprečujejo vnetja, zato se pripravki iz ognjiča uporabljajo za zdravljenje kožnih poškodb in v kozmetiki. Pomembno je tudi njegovo delovanje pri celjenju ran, saj pospeši nastanek novih celic.

Ognjičevo mazilo lahko izboljša marsikatero kožno stanje. Učinkovito je pri:

➡ ranah, ki se slabo celijo

➡ brazgotinah po operaciji

➡ dekubitusu

➡ lažjih opeklinah in ozeblinah

➡ negi občutljive, suhe kože

➡ razpokanih ustnicah

➡ negi dojenčkov

➡ pikih žuželk

➡ vnetju ven, krčnih žilah, zlati žili

💚Pri Botaniku ognjičevo mazilo najraje uporabljamo za nego suhe, razpokane kože, še posebej na stopalih. Nemalokrat jo uporabljamo pri razpokanih ustnicah ali ko si otroci pridelajo manjše praske in brazgotine. Dnevno je uporabljamo kot kremo za roke. Prijateljici ognjičevo mazilo koristi pri krčnih žilah, oziroma zmanjša njihov videz💚.

Za domače ognjičevo mazilo boš potreboval ognjičevo olje oziroma ognjičev macerat.  Vse kar zanj potrebuješ so suhi ognjičevi cvetovi, ki jih pri Botaniku prelijemo z ekstra deviškim oljčnim oljem, da iz njega izvlečemo zdravilne učinkovine, ki so topne v maščobi. Ti lahko izbereš tudi katero drugo (bazno) olje.

Močna zdravilna olja v cvetovih ognjiča so najbolj koncentrirana na lepljivi zeleni podlagi cvetne glavice. Smola je prisotna (vendar manj) tudi na samih cvetnih listih, zato se pri izdelavi olja, ki ga infundiramo iz ognjiča, odločimo, da bomo uporabili cele posušene cvetove in ne oskubljene cvetne liste.

Sedaj pa te najbrž že zanima, koliko cvetov in olja potrebuješ za pripravo macerata. Tudi tu gre zelo preprosto, brez tehtnice.

➡ Vzemi kozarec za vlaganje in ga dobro napolni z ognjičevimi cvetovi, ki jih potem popolnoma prelij z oljčnim oljem. Pokriti morajo biti vsi cvetovi. Kozarec postavi na sobno temperaturo, ne na sonce in naj stoji 3 do 4 tedne. Vmes lahko kozarec večkrat pretreseš. Potem olje precediš in hraniš v temnem prostoru največ eno leto. 

Sedaj pa k receptu:

 

Postopek
Nalivanje

Kako preprost in lep postopek, kajne? Upam, da vam je bil ta prispevek zanimiv in koristen. V komentarju bom vesela vašega mnenja.

Uživajte v zdravi, navlaženi koži💚!

Vse dobro,

Tamara

Naravno nad kašelj drugič

V prejšnji objavi smo govorili o produktivnem kašlju in tako imenovanih rastlinskih EKSPEKTORANTIH, ki zelo učinkovito lajšajo simptome mokrega kašlja. Sama prisegam na timijan, na rožico, ki me še nikoli ni pustila na cedilu. Včasih mu dodam tudi komarček, ki je mimogrede za nas zelo dragoceno zelišče, saj ga ni lahko vzgojiti, namreč prleške srne so milo rečeno nore na komarček, ne boste verjeli preskočijo skoraj dvometersko ograjo, da se lahko posladkajo z njegovimi mladimi poganjki. Uh, veliko bi lahko napisala o metodah, s katerimi smo jih poskušali prelisičiti, …..a o tem raje v kateri drugi objavi:)

Kakor koli, komarček in timijan se v boju s produktivnim kašljem odlično odrežeta. Dodatek medu in vitamina C pa njun učinek samo še okrepi.

Kadar pa je naš kašelj suh oziroma dražeč, posežemo po ANTITUSIKIH, ki kašelj pomirijo, ublažijo ali odpravijo. Beseda antitusik izhaja iz latinske besede tussis, ki pomeni kašelj. To besedo najdemo tudi v latinskem imenu lapuha (Tussilago farfara). Včasih so lapuh uporabljali za blaženje kašlja, danes pa se v te namene več ne priporoča.

Antitusiki naravnega izvora, delujejo lokalno v zgornjih delih dihalnih poti. V to skupino uvrščamo droge s sluzmi. Sluzi verjetno delujejo tako, da v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti, jo s tem zaščitijo pred draženjem in ublažijo kašelj. Za lajšanje kašlja so primerne naslednje droge s sluzmi: korenina sleza, islandski lišaj, list slezenovca in list ozkolistnega trpotca. Pomembno je vedeti, da se droge, ki vsebujejo veliko sluzi po pravilu pripravljajo kot hladni namok. Vroča voda namreč uniči velik del sluzi zato poparek ni primeren način za pripravo čaja iz teh rastlin. Namesto namoka pri nas kuhamo trpotčev sirup, katerega priprava je zelo hitra in enostavna. Spodaj prilagam recept.

komarček

 

komarček
ozkolistni trpotec

Recept za sirup:

Liste trpotca najprej operite in jih stresite v kozico. Prelijte jih s hladno vodo (uporabite toliko vode, da prekrije liste) in mešanico zavrite. Vodo nato precedite in ji dodajte sladkor (na 1 liter tekočine se priporoča 1 kilogram sladkorja), še rajši pa med. Segrevajte in mešajte, da dobite gosto mešanico, ki pa ne sme biti pregosta. Sirup prelijte v steklene kozarce in jih zaprite s pokrovom. V primeru težav s kašljem lahko otroci zaužijejo od 2 do 3 žličke tega sirupa dnevno, odrasli pa od 3 do 6 žličk.

Do naslednjič….

SMREKOVI VRŠIČKI MALO DRUGAČE

V hladnih dneh so težave z dihali pogoste. Že več stoletji se v ljudskem zdravilstvu smrekovi vršički uporabljajo predvsem za lajšanje težav s kašljem in z vnetim grlom. Prav tako vsebujejo veliko vitamina C, ki  okrepi vaš imunski sistem in poskrbi za nemoten potek številnih procesov v telesu.

Bi radi izvedeli kako si pripraviti tradicionalno zelo cenjen in učinkovit domač pripravek za lajšanje omenjenih težav?

Nič lažjega…. 😉

Meseca marca ali aprila naberemo čim bolj mlade smrekove ali borove vršičke. Pazimo, da pri tem ne poškodujemo dreves. Najboljše je, če vršičke nabiramo na večih drevesih. Na vsakem po malo, da ne upočasnimo rasti posameznega drevesa.

Ko smo vršičke nabrali, moramo iz njih nekako le še pripraviti sirup.

Tukaj je celoten recept za pripravo sirupa iz smrekovih vršičkov za katerega ne boste porabili veliko časa:

Sestavine:

  • smrekovi vršički (približno 200 gramov, lahko tudi več),
  • 1 liter vode,
  • 1 kilogram sladkorja (belega ali rjavega).

V posodo stresite smrekove vršičke in jih prelijte z vodo…

Ko bo voda zavrela, zmanjšajte temperaturo, da bodo nežno vreli 10 minut…

Nato tekočino precedite…

V smrekov sok pa nasujte kilogram sladkorja. Če vam je bolj po godu, lahko uporabite rjavi sladkor…

 Posodo zopet postavite na ogenj in med mešanjem počakajte, da sirup zavre. Nato zmanjšajte temperaturo in dovolite, da med stalnim mešanjem nežno brbota še 20 minut. V tem času se bo sok lepo zgostil, nastal bo aromatičen sirup, ki vam bo odlično služil v hladnih zimskih mesecih…

Sirup prelijte v očiščene stekleničke ali kozarčke ter shranite na temen in hladen prostor.

 

Otroci lahko zaužijejo 1 čajno žličko sirupa do 4 krat na dan. Odrasli pa jedilno žlico prav tako do 4 krat na dan.

Veliko zdravja vam želimo! 😉

 

 

 

NAJBOLJŠE NARAVNO POMIRJEVALO

Hmelj predvsem poznamo kot rastlino, ki jo dodajajo pivu za aromo in grenak okus. Nekoliko manj znana pa je uporaba v domačem zdravilstvu, čeprav tradicija uporabe hmelja kot zdravilne rastline sega daleč nazaj v preteklost. Še danes je cenjen kot dobro naravno pomirjevalo, ki pomaga blažiti številne tegobe.

KRATEK OPIS RASTLINE

Navadni hmelj ali latinsko Humulus lupulus najdemo po vsej Sloveniji. Rastlina raste kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in gozdnih robovih.

Rastlino si lahko zasadite tudi ob hiši ali na vrtu. Je zelo nezahtevna rastlina, le dobro oporo ji morate pripraviti, pa bo vsako leto veselo rasla.

Iz močno razvite podzemne korenike se vsako pomlad razvije več, od 3 do 6 metrov dolgih stebel, ki se ovijajo in vzpenjajo po drevesih in grmih. Steblo je poraslo s številnimi bodičastimi dlačicami s katerimi se pri plezanju oprijema podlage. Iz stebla poganjajo večji krpasti narezljani listi, ki so na otip zelo hrapavi.

Rastlina je dvodomna, tako da najdemo vsem dobro poznane storžke le na ženskih rastlinah.

UČINKOVANJE IN UPORABA

Hmeljevi storžki so v ljudskem zdravilstvu cenjeni kot dobro pomirjevalo. Iz tega izhajajo različni zdravilni učinki, s katerimi si lahko pomagamo pri številnih tegobah.

V storžkih so prisotne grenčine, ki dajejo hmelju prepoznaven grenak ukus. Le te nam pomagajo pri pomanjkanju teka in za spodbujanje prebave.

Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov je hmelj zelo učinkovito naravno sredstvo za zdravljenje nespečnosti, živčnega nemira in lažjih oblik depresij. Prav tako pomirjevalno deluje na pospešeno živčno delovanje srca.

Znani so tudi njegovi ugodni vplivi na urejanje menstruacije. Najnovejše raziskave so pokazale, da je hmelj zelo primeren za zdravljenje amenoreje (izostanek menstruacije) in dismenoreje (boleča menstrualna krvavitev), posebno kadar je v povezavi z anoreksijo (motnje hranjenja).

ZDRAVILNI DELI RASTLINE IN ČAS NABIRANJA

Nabiramo hmeljeve storžke, ki so v bistvu ženska socvetja. Zelo pomembno je, da jih nabiramo preden se odprejo, ker so v njih lupulinske žleze, ki so bogate z učinkovinami in se nam ne smejo osipati. Torej se na m iz storžkov ne sme stresti rumen prah. Obrane storžke razgrnemo v tenki plasti in posušimo v senci na prepihu.

Čas obiranja je navadno konec meseca avgusta ali v začetku septembra.

ČAJ, TINKTURA, BLAZINICE

Za pripravo ČAJA vzamemo dve čajni žlički rastline, ki ju prelijemo z 2,5 dcl vrele vode. Pustimo pokrito od 10 do 15 minut. Na dan lahko spijemo do tri skodelice čaja. Hmelj se dobro obnese v kombinaciji z nekaterimi drugimi rastlinami, ki imajo pomirjevalne učinke in še okrepijo njegovo delovanje. Take rastline so sivka, melisa, kamilica, baldrijan.

Za TINKTURO potrebujemo 20 g storžkov, ki jih prelijemo s 100 močnega domačega žganja. Pustimo počivati na toplem en mesec, potem precedimo skozi gazo. Pred spanjem vzamemo od 10 do 20 kapljic v kozarcu vode.

BLAZINICE si lahko pripravimo tako, da 2 pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik.  Takšne blazinice zelo pomirjajo in izboljšajo spanec.

 

 

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
  2. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  3. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  4. Spletni vir: https://www.botanik.si

 

 

AJDA IN NJENI BLAGODEJNI UČINKI

POMEMBNA ZA KMETA IN ČEBELARJA

Tradicija gojenja ajde sega na slovenskem že kar nekaj stoletij v zgodovino. Na naša tla so jo prinesli v poznem srednjem veku in sicer iz centralne Azije.

Od takrat je rastlina zelo pomembna kmetijska rastlina. Ne samo kot prehranska rastlina, pomembni so tudi njeni vplivi na njivske površine. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dovolj dobro razraste, zasenči in s tem zatira večino plevelov. Kmetje jo zelo radi uporabijo tudi kot rastlino za zeleno gojenje.  Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline.

AJDA NI ŽITO

Zanimivo je, da jo kljub splošnemu prepričanju, da gre za žito, botanično uvrščamo med trave. V splošni rabi so predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Obe sta v slovenski kulinariki dobro uveljavljeni, še več po dobrotah iz ajde smo prepoznavni širom po svetu.

Ker ne spada med žita in zato ne vsebuje glutena, jo lahko uporabljajo ljudje s težavami s celiakijo. Lahko rečemo, da je ajda v prehrani zelo hvaležna rastlina, saj imajo jedi narejene iz nje visoko prehransko vrednost.

ZDRAVILNA RASTLINA

Bistveno manj kot v prehrani pa je ajda poznana kot zdravilna rastlina, ki ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. V novejšem času so jo zaradi velike vsebnosti rutina in drugih flavonoidov začeli uporabljati pri zdravljenju raznih sprememb ožilja.

Rastlina je zelo primerna za lajšanje težav pri razširjenih venah in drugih prekrvavitvenih motnjah. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih žil, oteklin in raznih sprememb v zgradbi in delovanju kapilar. Zel ajde so preizkusili v številnih raziskavah, kjer so dokazali njen vpliv na prepustnost stene kapilar ter preprečevanje oteklin (edemov). Z uspehom jo uporabljajo tudi pri lajšanju arterioskleroznih pojavov. Ker ugodno vpliva na celoten srčno žilni sistem, posledično znižuje tudi krvni tlak. Prav tako so z raziskavami potrdili vpliv na zniževanje nivoja slabega holesterola v krvi. Pripravki iz ajde so zato lahko zelo koristni kot preventiva pred pojavom vseh naštetih srčno žilnih obolenj.

Pomembno je tudi antioksidativno delovanje ajde, ki je ravno tako potrjeno v številnih raziskavah.

UPORABIMO CVETOČO ZEL

Čeprav nekateri zmotno mislijo, da so zdravilni samo cvetovi oziroma socvetja ajde, za pripravo čaja nabiramo celotno cvetočo zel. Za čaj ajdo po navadi sejemo konec meseca maja in jo žanjemo v začetku julija.

Odrežemo cele rastline, ki jih obešene v snope ali razprostrte na lese ali mreže damo sušit v senčen prepišen prostor. Suho rastlino režemo ali drobimo na drobno šele tik pred uporabo v čaju ali čajnih mešanicah.

AJDOV ČAJ

Uživanje ajdovega čaja je zelo učinkovito pri vseh omenjenih težavah. Zelo pomembno pa je, da ajdov čaj uživamo dalj časa, saj samo dolgotrajna zdravilna kura daje dobre rezultate. Pravi učinki se pokažejo po 4 tednih, priporoča pa se vsaj 8 tedenska zdravilna kura.

 

Priprava čaja iz ajde:

2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v četrt litra vrele vode in kuhamo približno eno minuto. Čaj nato odstavimo in pokritega pustimo stati še 10 do 15 min. Pijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Ajdo lahko uporabimo tudi v čajnih mešanicah z rastlinami, ki imajo podobno ugoden vpliv na srčno žilni sistem kot so melisa, kopriva, rman, šipek in ognjič. Za blaženje težav s krčnimi žilami lahko ajdov čaj kombiniramo tudi s pripravki za zunanjo uporabo kot je npr. kostanjevo mazilo, ognjičevo mazilo, šentjanževo olje ipd.

 

 

Škrlatni ameriški slamnik – zbogom prehlad in gripa!

Ameriški slamnik je čudovita škrlatno cvetoča trajnica, ki se bohoti na mnogih vrtovih in gredah kot okrasna rastlina. Poleg privlačnega videza, ki popestri okolico hiš, pa so izjemni tudi njegovi zdravilni učinki, ki so preko velike luže v ljudski medicini bili cenjeni že stoletja.

Ameriški slamnik velja za eno najbolj pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, ki so uporabljali njen sok, kašo iz zdrobljene zeli ali prežvečene koščke korenine. Svojo latinsko ime Echinacea purpurea je dobil po grškem izrazu za ježa, saj osrednji del cvetnega koša spominja nanj.  V Evropo je semena prinesel svetovno znani švicarski zdravnik Alfred Vogel, ki ga je tudi zasejal na svojem zeliščnem vrtu in s pridom uporabljal za zdravljenje različnih tegob pri svojih pacientih.

Ameriški slamnik ima več različic in sicer ločimo škrlatni, bledi in ozkolistni ameriški slamnik. Za najbolj učinkovitega velja škrlatni ameriški slamnik.

Gre za trajnico, visoko od 60 do 180 cm, ki najbolje uspeva na dobro obdelanih, vlažnih in odcejenih tleh, na sončnih ali polsenčnih legah.

Najbolje je, če rastlino žanjemo ročno, ko cveti približno 75% rastlin. Povežemo jih v snope in posušimo obešene v senci na prepihu.

Alkoholno tinkturo vedno pripravljamo iz sveže rastline. V ta namen lahko uporabimo cvetove, cvetočo zel ali tudi korenine. Pri uporabi korenin pazimo, da je rastlina stara že vsaj 4 leta. Vedno jih izkopavamo pozno v jeseni ali zgodaj spomladi.

 

DELOVANJE IN UPORABA AMERIŠKEGA SLAMNIKA

Korenina in listi se uporabljajo za zdravljenje ran vseh vrst. V ameriškem slamniku so med pomembnimi zdravilnimi učinkovinami poleg drugih tudi glikozidi, ki učinkujejo proti bakterijam. Njegova največja vrednost je v tem, da povečuje obrambno moč organizma in tako pomaga proti okužbam. Zaradi tega so pripravki iz ameriškega slamnika zelo dragoceni. Pomembneje je namreč krepiti obrambne moči, kot s sulfonamidi in antibiotiki uničevati povzročitelje bolezni. Galenski pripravki iz te rastline so v rabi predvsem proti nalezljivim boleznim in za podporo pri kemoterapiji. Tinkturo uporabljamo tudi pri lahkih splošnih infekcijah, za preprečevanje gripe, pri občutljivosti za prehladna obolenja in kot dodatno sredstvo proti različnim kožnim boleznim, npr. luskavici.

Sodobne klinične raziskave so pri ameriškem slamniku številne in temeljite. Z gotovostjo potrjujejo zavidljive rezultate pri preprečevanju in blaženju prehlada, gripe, bakterijskih okužb dihal ter glivičnih okužb.

Zelo zanimiva je klinična raziskava z izvlečkom ameriškega slamnika, ki so jo izvedli na 180 bolnikih, starih med 18 in 60 let, ki so kazali znake okužbe z virusom gripe. Bolniki so pokazali značilno zmanjšanje simptomov gripe že tretji in četrti dan. Simptomi gripe, ki so jih opazovali so bili vnetje nosne votline, kihanje, izločanje nosne sluzi, zamašeni nosni prehodi, slabost, utrujenost, mišične bolečine, glavobol, oteklo grlo.Vsi ti simptomi so se  že po treh do 4 dneh bistveno izboljšali.

Prav tako klinične študije kažejo na bistveno manjšo stopnjo obolevnosti za gripo in prehladom pri ljudeh, ki so uporabljali izvleček ameriškega slamnika kot preventivo v obliki zdravilne kure.

TINKTURA IN ČAJ

Za uporabo v domači lekarni si lahko pripravimo alkoholno tinkturo. Postopek priprave je preprost. Potrebujemo:

  • 1l močnega domačega žganja (vsaj 45% alkohola)
  • 250 gramov cvetov ali cvetoče zeli

Svežo rastlino narežemo na drobno, damo v steklenico s širokim grlom in prelijemo z žganjem. Steklenico postavimo na sobno temperaturo, na svetlobo (ne na sonce!) in pustimo stati 10 dni. Občasno dobro pretresemo, da še pospešimo postopek maceracije. Po 10 dneh tekočino precedimo skozi gazo. Namočene rastline prav tako vsujemo v gazo in jih dobro ožamemo, obe tekočini nato zmešamo skupaj. Nalijemo v temno steklenico in hranimo na temnem, suhem in hladnem mestu.

Kot preventivo ali pomoč pri zdravljenju tinkturo uporabljamo v obliki zdravilne kure. Zaužijemo 1 čajno žličko 3x na dan.

Ameriški slamnik lahko tudi sušimo za pripravo čajnega napitka ali za uporabo v zeliščnih čajnih mešanicah. Odlično se obnese v kombinaciji z šipkom, bezgovimi cvetovi, timijanom, lipo ali ozkolistnim trpotcem.

Slamnik je res nepogrešljiva rastlina, ki ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni profesionalnih ali ljubiteljskih zeliščarjev. Na vrtu rastlina trenutno še vedno cveti, tako da imamo še vedno čas, da jo požanjemo.

Bliža se hladnejše vreme in z njim tudi sezona prehladov in gripe. Zato le brž na pomoč vašemu imunskemu sistemu. Naš slamnik je že požet in s pridnostjo in ljubeznijo vkomponiran v naše pripravke. Stopite na vrt ali do najbližjega zeliščarja, da ne bo prepozno! 😉

 

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
  2. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  3. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  4. Spletni vir: https://www.botanik.si

Šentjanževka

Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo pri nas ljudje večinoma zelo dobro poznajo. Uporablja se tako notranje kot tudi zunanje in ima širok spekter učinkovanja. V zadnjih desetletjih so bile narejene številne raziskave, ki so pokazale, da je kljub vsemu varnejša njena zunanja, kot notranja uporaba (1).

Pa si poglejmo, kdaj in kako jo lahko brez skrbi uporabljamo.

Za zunanjo uporabo se največkrat uporablja šentjanževo olje, ki pomaga pri zdravljenju ozeblin, blaženju reakcij po pikih žuželk, pri hitrejšem celjenju površinskih ran in pri blažjih opeklinah ter hemeroidih (1). Šentjanževega olja v naši domači lekarni prav zaradi tega res nikoli ne zmanjka.

   

Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost, čeprav jo v Nemčiji lahko dobijo tudi na recept.

V ljudskem zdravilstvu se šentjanževka uporablja za boljše izločanje seča, priporočajo jo pri jetrnih in žolčnih težavah, pri vročičnih obolenjih, močenju postelje, pri histerijah in v puberteti (2). Predvsem pa se šentjanževko uporablja, kot naravni antidepresiv, kar so tudi potrdili s kliničnimi raziskavami. Ugotovili so, da so bili določeni odmerki primerljivo učinkoviti s sinteznimi antidepresivi, ki so jih uporabili v raziskavah. Potrebno pa je poudariti, da to velja samo za blage in srednje hude depresivne motnje ne pa tudi za zdravljenje hude depresije (2,3).

Dokazano je, da tinktura in čaj iz listov in cvetov šentjanževke delujeta antidepresivno in sicer odpravljata malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nemir, splošno slabo počutje, izgubo apetita in slabo spanje (1).

Kljub temu je treba biti pri njeni uporabi v te namene previden, saj strokovnjaki opozarjajo, da:

Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko (1).

Vsi, ki jo boste uporabljali za lajšanje depresivnih stanj, se vsekakor najprej posvetujte z zdravnikom.

Ponekod v literaturi lahko tudi zasledite opozorila, da po uživanju šentjanževke odsvetujejo sončenje ali obsevanje z UV žarki, saj lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo zaradi hipericina. Hkrati pa viri tudi navajajo, da bi do fotosenzibilizacije prišlo v primeru, če bi zaužili tridesetkratni dnevni odmerek, kar pa je praktično nemogoče (2,3).

Za tiste, ki boste šentjanževko nabirali v naravi pa niste povsem prepričani, kako izgleda, so spodaj navedene 3 značilnosti, po katerih jo boste zlahka prepoznali (4):

  • izrazito dvorobo steblo (večina drugih rastlin ima okrogla ali štiriroba stebla),
  • listi so prozorno pikasti, kar opazimo, če jih pogledamo proti svetlobi,
  • če med prsti zmečkamo rumene venčne liste, postanejo krvavo rdeče barve.

V naravi je šentjanževke vedno manj in večinoma jo najdemo ob cestnih škarpah, kjer pa jo ni ravno primerno nabirati. V Botaniku smo lani pripravili sadike in jih potem posadili na naši zeliščni njivi, kjer je zelo lepo uspela in smo jo letos tudi že poželi. Uporabljamo jo predvsem za izdelavo šentjanževega olja, saj jo je po slovenski zakonodaji v čajnih mešanicah prepovedano prodajati, oz. jo lahko prodajajo samo lekarne. Večje količine suhe zeli pa bomo letos uporabili za pripravo čajnih mešanic, ki bodo romale v Nemčijo k našemu poslovnemu partnerju, podjetju, ki se ukvarja s pravično trgovino. V Nemčiji namreč ni omejitve pri prodaji šentjanževke v čajnih mešanicah in jo zdravniki celo svetujejo bolnikom z znaki blage in zmerno hude depresije in tudi predpisujejo na recept.

V naši domači lekarni se poleg šentjanževega olja, vedno najde tudi nekaj te res čudovite rumene rože, ki jo posušeno dodajamo v čaj. Radi jo kombiniramo z drugimi zelišči, ker nam ni ravno prijetnega okusa in res odlična čajna mešanica nastane, če ji dodamo meliso, sivko, rožmarin hmelj in kamilico.

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: https://www.avogel.si/aktualno/pazljivost-pri-uporabi-sentjanzevke.php
  2. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  3. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  4. Pahlow, M., Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, 1987.

Zelišča Botanik

Zelišča so bila od nekdaj ključen del prehrane in zdravilstva in še danes radi posegamo po domačih pripravkih. A z njimi ni šale, hitro nam lahko namreč povzročajo škodo in celo med starimi ljudskimi recepti najdemo kakšno strupeno zel. Na srečo je delovanje preizkušenih ljudskih receptov dobro raziskano in pri Botaniku posegamo po preverjenih in že dolgo uporabljenih recepturah, ki jih pripravljamo skrbno in natančno, pridelujemo pa jih pri nas doma, v okolici Ormoža, kjer imamo vrtove in njive na katerih ustvarjamo darove narave človeku in naravi na prijazen način, zato nas lahko srečate na travnikih in njivah ali naši spletni trgovini. Ste pokusili naš dolgo preizkušen zeliščni liker 33 ali naravne čaje? Niste, potem se ustavite v naši trgovini, naročite vzorce in si jih užijte kot miren aperitiv, popoldanski čaj, včasih ob posebnih priložnostih z vašimi bližnjimi in tistimi, ki jih imate radi. Ne bomo predlogi, sezona je v višku, kliče nas med brazde in zelenice, se še oglasimo s kakšno zanimivostjo o naši poti.