Vroče poletne dneve so tudi letos zelo hitro zamenjali hladni deževni in jesenska oblačila zopet dobivajo mesto v garderobnih omarah. Jesen je torej pred vrati in samo še dva dni nas ločita do novega šolskega leta. Tako kot vsak prehod iz nekega obdobja v novega, lahko tudi ta letni čas prinese številne izzive za velike in male učence ter njihove starše.

Pri Botaniku letos prvič pošiljamo naše dete v šolske klopi, zato si bomo v tokratni objavi pogledali, kako nas lahko zelišča podprejo in nam koristijo pri tem, da si v tem razburljivem času pomagamo in olajšamo to prehodno obdobje.

Kamilica, melisa in rožmarin so čudovita, nežna zelišča, ki so lahko odlična podpora pri vrnitvi v šolo. Ta zelišča podpirajo živčni sistem, lahko pa koristijo tudi celotnemu telesu, saj podpirajo zdravo prebavo in zagotavljajo zalogo vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Kamilica (Chamomilla recutita)

Če si med tistimi, ki živčno ali pod stresom pričakuješ novo šolsko leto, ti sporočam, da je to nekaj povsem običajnega in da imaš v takšnih situacijah na voljo zelišča, ki lahko ublažijo tvojo napetost. Kamilica je zagotovo med prvimi na seznamu, saj ugodno vpliva na naš živčni sistem, torej pomirja razdražljivost in tesnobo. Kamilica lahko tudi pomaga učencem, ki čutijo vznemirjenje pred šolo in zaradi tega slabše spijo. Uporablja se za lajšanje nemirnega spanca in nočnih mor, ki se lahko pojavijo, ob pričakovanih življenjskih spremembah, kot je začetek novega šolskega leta. Na koncu šolskega dne, je kamilica lahko prav tako koristna za umirjanje, sprostitev in odpravljanje napetosti. Kadar sem sama pod stresom se mi to največkrat pokaže na želodcu in kamilica garantirano pomiri živčni želodec, prav tako pa olajša bolečine in krče v trebuhu. Nemalokrat se zgodi, da se pri otrocih čustvena obremenitev pokaže tako, da so pogosto na stranišču ali pa imajo težave z zaprtjem. V tem primeru lahko prav tako, brez skrbi, posežeš po kamilici.

Kako uporabljati kamilico: Iz cvetov kamilice si pripravi skodelico zeliščnega čaja.  Namoči 1 do 2 žlički posušenih cvetov na skodelico vode in pusti stati 3 do 8 minut, precedi in uživaj. Kamilica zna zagreniti, če jo pustiš predolgo stati. Potem dodaj žličko medu, ki bo ubil grenak okus. Za sproščujoče namakanje lahko tudi v kopel dodaš čaj iz kamilice.

Opozorila pri kamilici: ker kamilica pripada družini Asteraceae (nebinovke), lahko povzroči alergijske reakcije pri posameznikih, ki so občutljivi na ambrozijo.

Melisa (Melissa officinalis)

Te misel na šolo obremenjuje ali morda vznemirja? Poišči zeliščno podporo z meliso, ki ti lahko pomaga ustvariti občutek miru. Melisa se uporablja za dvig razpoloženja, hkrati pa pomirja živčni stres in razburjenje. Odlična je za razdražljive otroke (in odrasle), ki so tako utrujeni ali navdušeni, da se ne morejo umiriti. Tako kot kamilica je tudi melisa odlična za lajšanje živčnega želodca in prebavnih težav, kot so napenjanje in krči. Skupaj s kamilico, lahko meliso uporabiš, kadar imaš težave z nespečnostjo. Melisa lahko pomaga učencem pri učenju, saj osveži izčrpan um, izboljša spomin in sposobnost koncentracije. Klinične raziskave so potrdile, da izvleček listov melise pomirja, izboljšuje miselno sposobnost, tudi pri bolnikih z Alzheimerjevo  boleznijo in povečuje odpornost na psihološki stres.

Kako uporabljati meliso: melisa ima prijeten okus po limoni. Pripravi si pomirjujočo skodelico čaja z meliso, tako da 2 čajni žlički posušenih listov preliješ z okrog 2dcl vrele vode in pustiš stati 10 minut. Precedi in uživaj! Iz listov lahko narediš tudi okusen kis, ki ga lahko uporabiš pri kuhanju, ali pa meliso uživaš kot tinkturo.

Opozorila glede melise: Melisa na splošno velja za zelo varno zelišče.

Rožmarin (Rosmarinus officinalis)

Prvih nekaj dni po vrnitvi v šolo je stresnih, a potem se stvari pričnejo počasi umirjati. Začetno preobremenjenost in psihično utrujenost ti lahko ublaži rožmarin, ki blago poživlja. Rožmarin se  pogosto uporablja za nežno spodbujanje in osvežitev uma, zaradi česar je odličen za zagotavljanje zeliščne podpore učencem, ki se vračajo v šolo.

Rožmarin se uporablja za lajšanje duševne izčrpanosti, lajšanje glavobolov in spodbujanje prebave. Pitje skodelice toplega rožmarinovega čaja na koncu dolgega šolskega dne, recimo preden se loti domačih nalog, lahko otroku pomaga prebuditi utrujen um.

Kako uporabljati rožmarin: Uporabi 1 do 2 čajni žlički posušenih listov rožmarina na skodelico vode, za pripravo čudovitega, osvežilnega čaja!

Opozorila pri rožmarinu: Zaradi previdnosti in pomanjkanja raziskav na tem področju, rožmarina ne uporabljamo v času nosečnosti.

Sedaj, ko poznamo nekaj izmed zdravilnih rastlin, ki lahko ugodno vplivajo na počutje naših otrok, kadar so pod stresom, lahko za svojega šolarja in zase zjutraj ali zvečer pripraviš skodelico pomirjujočega zeliščnega čaja. Ta navada lahko postane vajin ritual, kar otroci obožujejo, saj mu daje občutek varnosti in zaupanja.

Tamara

Naravno nad kašelj drugič

V prejšnji objavi smo govorili o produktivnem kašlju in tako imenovanih rastlinskih EKSPEKTORANTIH, ki zelo učinkovito lajšajo simptome mokrega kašlja. Sama prisegam na timijan, na rožico, ki me še nikoli ni pustila na cedilu. Včasih mu dodam tudi komarček, ki je mimogrede za nas zelo dragoceno zelišče, saj ga ni lahko vzgojiti, namreč prleške srne so milo rečeno nore na komarček, ne boste verjeli preskočijo skoraj dvometersko ograjo, da se lahko posladkajo z njegovimi mladimi poganjki. Uh, veliko bi lahko napisala o metodah, s katerimi smo jih poskušali prelisičiti, …..a o tem raje v kateri drugi objavi:)

Kakor koli, komarček in timijan se v boju s produktivnim kašljem odlično odrežeta. Dodatek medu in vitamina C pa njun učinek samo še okrepi.

Kadar pa je naš kašelj suh oziroma dražeč, posežemo po ANTITUSIKIH, ki kašelj pomirijo, ublažijo ali odpravijo. Beseda antitusik izhaja iz latinske besede tussis, ki pomeni kašelj. To besedo najdemo tudi v latinskem imenu lapuha (Tussilago farfara). Včasih so lapuh uporabljali za blaženje kašlja, danes pa se v te namene več ne priporoča.

Antitusiki naravnega izvora, delujejo lokalno v zgornjih delih dihalnih poti. V to skupino uvrščamo droge s sluzmi. Sluzi verjetno delujejo tako, da v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti, jo s tem zaščitijo pred draženjem in ublažijo kašelj. Za lajšanje kašlja so primerne naslednje droge s sluzmi: korenina sleza, islandski lišaj, list slezenovca in list ozkolistnega trpotca. Pomembno je vedeti, da se droge, ki vsebujejo veliko sluzi po pravilu pripravljajo kot hladni namok. Vroča voda namreč uniči velik del sluzi zato poparek ni primeren način za pripravo čaja iz teh rastlin. Namesto namoka pri nas kuhamo trpotčev sirup, katerega priprava je zelo hitra in enostavna. Spodaj prilagam recept.

komarček

 

komarček
ozkolistni trpotec

Recept za sirup:

Liste trpotca najprej operite in jih stresite v kozico. Prelijte jih s hladno vodo (uporabite toliko vode, da prekrije liste) in mešanico zavrite. Vodo nato precedite in ji dodajte sladkor (na 1 liter tekočine se priporoča 1 kilogram sladkorja), še rajši pa med. Segrevajte in mešajte, da dobite gosto mešanico, ki pa ne sme biti pregosta. Sirup prelijte v steklene kozarce in jih zaprite s pokrovom. V primeru težav s kašljem lahko otroci zaužijejo od 2 do 3 žličke tega sirupa dnevno, odrasli pa od 3 do 6 žličk.

Do naslednjič….

Naravno nad kašelj

V sezono prehladov smo že zdavnaj zakorakali, gripa pa je prav v teh mesecih najbolj na udaru. Obe obolenji običajno spremlja kašelj, ki je, čeprav je moteč, naš naravni zaščitni mehanizem, s katerim se iz sapnika in sapnic odstranijo tujki in izločki.

Velikokrat lahko kašelj pravočasno pomirimo in se tako izognemo izčrpanosti, zapletom in bolniški odsotnosti. Da pa bomo znali sebi ali drugim kar najbolje pomagati, je pomembno, da se najprej naučimo kašelj prepoznati.

Najbolj preprosto lahko rečemo, da poznamo dve vrsti kašlja. In sicer, produktivni kašelj (tudi mokri kašelj), pri katerem nastaja v dihalnih poteh večja količina sluzi, ki jo lahko izkašljamo in pa neproduktivni (suhi kašelj), kjer izločka oziroma sluzi ni. Vendar pa kljub tem dejstvom kašlja ni vedno tako enostavno prepoznati.

Najpomembneje je, da vemo, da produktivnega oziroma mokrega kašlja ne smemo zavirati, saj čisti dihalne poti. Pri zdravljenju v tem primeru uporabljamo  EKSPEKTORANTE, ki lajšajo in pospešujejo izkašljevanje. V nasprotnem, ko gre za suhi kašelj, uporabljamo tako imenovane ANTITUSIKE, ki kašelj pomirijo, ublažijo  ali odpravijo.

Največ kar lahko storimo zase in druge je, da imamo pri roki naravne izdelke, ki blažijo tako suh kot moker kašelj.

V tem prispevku bomo govorili o rastlinskih ekspektorantih, v naslednjem pa bomo obdelali še antitusike.

Pa si poglejmo, katera so ta »naravna zdravila«, ki so jih poznale in se jih posluževale že naše babice.  Zagotovo se kakšnih spomnite tudi sami. Meni je babica, »ko me je prijel« neusmiljeni kašelj, velikokrat postregla z domačim timijanovim čajem iz njenega zeliščnega vrta, saj je dobro vedela, da mi bo zagotovo  pomagal pri lažjem izkašljevanju. Poleg timijana nam narava ponuja še veliko naravnih izdelkov, ki so bolj ali manj učinkoviti in jih s pridom uporabljajo v fitoterapiji, saj je znanstveno dokazano, da vsebujejo snovi (saponine in eterična olja), ki pospešijo izločanje bronhialne sluzi, razredčijo gost, lepljiv sluznični izloček in tako olajšajo izkašljevanje.

Droge, ki delujejo ekspektorativno so: korenina jegliča, korenina milnice, korenina sladkega korena in list bršljana. Te rastline vsebujejo veliko saponinov. Najpomembnejše ekspektorativne droge z eteričnimi olji pa so zel vrtnega timijana, zel materine dušice, plod komarčka, plod janeža in list evkalipta.

Naša družina prisega na timijan, zato njegovi pripravki nikoli ne manjkajo v naši domači lekarni.  Uporabljamo ga tudi pri majhnih otrocih in moram priznati, da zelo uspešno. Otrokoma, ki sta še majhna, pripravljamo blag timijanov čaj, včasih vanj dodamo bezeg in lipo za boljši okus in okrepljen učinek. In seveda med. Zjutraj in par ur pred spanjem pa ju namažemo s timijanovo kremo. Neredko jima iz blagega timijanovega čaja pripravimo inhalacijo, ki prav tako lepo pomaga.

Spodaj pripenjam nekaj slikic, da boste videli, kje raste naš dragoceni timijan in kako ga pobiramo.

Prav tako na zeliščni njivi gojimo še veliko drugih čudovitih rastlin (zelišč), vse skupaj okrog 20, nekaj jih nabiramo tudi v naravi. Iz njih pripravljamo številne čajne mešanice po naših recepturah, z veseljem pa  vam pripravimo mešanico, ki bo vsebovala zelišča po vaši želji.

Lahko nas pokličete, naročite in že jutri dobite.

www.botanik.si, Iztok 051 616 302

Do naslednjič. Bodite zdravi.

SMREKOVI VRŠIČKI MALO DRUGAČE

V hladnih dneh so težave z dihali pogoste. Že več stoletji se v ljudskem zdravilstvu smrekovi vršički uporabljajo predvsem za lajšanje težav s kašljem in z vnetim grlom. Prav tako vsebujejo veliko vitamina C, ki  okrepi vaš imunski sistem in poskrbi za nemoten potek številnih procesov v telesu.

Bi radi izvedeli kako si pripraviti tradicionalno zelo cenjen in učinkovit domač pripravek za lajšanje omenjenih težav?

Nič lažjega…. 😉

Meseca marca ali aprila naberemo čim bolj mlade smrekove ali borove vršičke. Pazimo, da pri tem ne poškodujemo dreves. Najboljše je, če vršičke nabiramo na večih drevesih. Na vsakem po malo, da ne upočasnimo rasti posameznega drevesa.

Ko smo vršičke nabrali, moramo iz njih nekako le še pripraviti sirup.

Tukaj je celoten recept za pripravo sirupa iz smrekovih vršičkov za katerega ne boste porabili veliko časa:

Sestavine:

  • smrekovi vršički (približno 200 gramov, lahko tudi več),
  • 1 liter vode,
  • 1 kilogram sladkorja (belega ali rjavega).

V posodo stresite smrekove vršičke in jih prelijte z vodo…

Ko bo voda zavrela, zmanjšajte temperaturo, da bodo nežno vreli 10 minut…

Nato tekočino precedite…

V smrekov sok pa nasujte kilogram sladkorja. Če vam je bolj po godu, lahko uporabite rjavi sladkor…

 Posodo zopet postavite na ogenj in med mešanjem počakajte, da sirup zavre. Nato zmanjšajte temperaturo in dovolite, da med stalnim mešanjem nežno brbota še 20 minut. V tem času se bo sok lepo zgostil, nastal bo aromatičen sirup, ki vam bo odlično služil v hladnih zimskih mesecih…

Sirup prelijte v očiščene stekleničke ali kozarčke ter shranite na temen in hladen prostor.

 

Otroci lahko zaužijejo 1 čajno žličko sirupa do 4 krat na dan. Odrasli pa jedilno žlico prav tako do 4 krat na dan.

Veliko zdravja vam želimo! 😉

 

 

 

NAJBOLJŠE NARAVNO POMIRJEVALO

Hmelj predvsem poznamo kot rastlino, ki jo dodajajo pivu za aromo in grenak okus. Nekoliko manj znana pa je uporaba v domačem zdravilstvu, čeprav tradicija uporabe hmelja kot zdravilne rastline sega daleč nazaj v preteklost. Še danes je cenjen kot dobro naravno pomirjevalo, ki pomaga blažiti številne tegobe.

KRATEK OPIS RASTLINE

Navadni hmelj ali latinsko Humulus lupulus najdemo po vsej Sloveniji. Rastlina raste kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in gozdnih robovih.

Rastlino si lahko zasadite tudi ob hiši ali na vrtu. Je zelo nezahtevna rastlina, le dobro oporo ji morate pripraviti, pa bo vsako leto veselo rasla.

Iz močno razvite podzemne korenike se vsako pomlad razvije več, od 3 do 6 metrov dolgih stebel, ki se ovijajo in vzpenjajo po drevesih in grmih. Steblo je poraslo s številnimi bodičastimi dlačicami s katerimi se pri plezanju oprijema podlage. Iz stebla poganjajo večji krpasti narezljani listi, ki so na otip zelo hrapavi.

Rastlina je dvodomna, tako da najdemo vsem dobro poznane storžke le na ženskih rastlinah.

UČINKOVANJE IN UPORABA

Hmeljevi storžki so v ljudskem zdravilstvu cenjeni kot dobro pomirjevalo. Iz tega izhajajo različni zdravilni učinki, s katerimi si lahko pomagamo pri številnih tegobah.

V storžkih so prisotne grenčine, ki dajejo hmelju prepoznaven grenak ukus. Le te nam pomagajo pri pomanjkanju teka in za spodbujanje prebave.

Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov je hmelj zelo učinkovito naravno sredstvo za zdravljenje nespečnosti, živčnega nemira in lažjih oblik depresij. Prav tako pomirjevalno deluje na pospešeno živčno delovanje srca.

Znani so tudi njegovi ugodni vplivi na urejanje menstruacije. Najnovejše raziskave so pokazale, da je hmelj zelo primeren za zdravljenje amenoreje (izostanek menstruacije) in dismenoreje (boleča menstrualna krvavitev), posebno kadar je v povezavi z anoreksijo (motnje hranjenja).

ZDRAVILNI DELI RASTLINE IN ČAS NABIRANJA

Nabiramo hmeljeve storžke, ki so v bistvu ženska socvetja. Zelo pomembno je, da jih nabiramo preden se odprejo, ker so v njih lupulinske žleze, ki so bogate z učinkovinami in se nam ne smejo osipati. Torej se na m iz storžkov ne sme stresti rumen prah. Obrane storžke razgrnemo v tenki plasti in posušimo v senci na prepihu.

Čas obiranja je navadno konec meseca avgusta ali v začetku septembra.

ČAJ, TINKTURA, BLAZINICE

Za pripravo ČAJA vzamemo dve čajni žlički rastline, ki ju prelijemo z 2,5 dcl vrele vode. Pustimo pokrito od 10 do 15 minut. Na dan lahko spijemo do tri skodelice čaja. Hmelj se dobro obnese v kombinaciji z nekaterimi drugimi rastlinami, ki imajo pomirjevalne učinke in še okrepijo njegovo delovanje. Take rastline so sivka, melisa, kamilica, baldrijan.

Za TINKTURO potrebujemo 20 g storžkov, ki jih prelijemo s 100 močnega domačega žganja. Pustimo počivati na toplem en mesec, potem precedimo skozi gazo. Pred spanjem vzamemo od 10 do 20 kapljic v kozarcu vode.

BLAZINICE si lahko pripravimo tako, da 2 pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik.  Takšne blazinice zelo pomirjajo in izboljšajo spanec.

 

 

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
  2. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  3. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  4. Spletni vir: https://www.botanik.si

 

 

AJDA IN NJENI BLAGODEJNI UČINKI

POMEMBNA ZA KMETA IN ČEBELARJA

Tradicija gojenja ajde sega na slovenskem že kar nekaj stoletij v zgodovino. Na naša tla so jo prinesli v poznem srednjem veku in sicer iz centralne Azije.

Od takrat je rastlina zelo pomembna kmetijska rastlina. Ne samo kot prehranska rastlina, pomembni so tudi njeni vplivi na njivske površine. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dovolj dobro razraste, zasenči in s tem zatira večino plevelov. Kmetje jo zelo radi uporabijo tudi kot rastlino za zeleno gojenje.  Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline.

AJDA NI ŽITO

Zanimivo je, da jo kljub splošnemu prepričanju, da gre za žito, botanično uvrščamo med trave. V splošni rabi so predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Obe sta v slovenski kulinariki dobro uveljavljeni, še več po dobrotah iz ajde smo prepoznavni širom po svetu.

Ker ne spada med žita in zato ne vsebuje glutena, jo lahko uporabljajo ljudje s težavami s celiakijo. Lahko rečemo, da je ajda v prehrani zelo hvaležna rastlina, saj imajo jedi narejene iz nje visoko prehransko vrednost.

ZDRAVILNA RASTLINA

Bistveno manj kot v prehrani pa je ajda poznana kot zdravilna rastlina, ki ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. V novejšem času so jo zaradi velike vsebnosti rutina in drugih flavonoidov začeli uporabljati pri zdravljenju raznih sprememb ožilja.

Rastlina je zelo primerna za lajšanje težav pri razširjenih venah in drugih prekrvavitvenih motnjah. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih žil, oteklin in raznih sprememb v zgradbi in delovanju kapilar. Zel ajde so preizkusili v številnih raziskavah, kjer so dokazali njen vpliv na prepustnost stene kapilar ter preprečevanje oteklin (edemov). Z uspehom jo uporabljajo tudi pri lajšanju arterioskleroznih pojavov. Ker ugodno vpliva na celoten srčno žilni sistem, posledično znižuje tudi krvni tlak. Prav tako so z raziskavami potrdili vpliv na zniževanje nivoja slabega holesterola v krvi. Pripravki iz ajde so zato lahko zelo koristni kot preventiva pred pojavom vseh naštetih srčno žilnih obolenj.

Pomembno je tudi antioksidativno delovanje ajde, ki je ravno tako potrjeno v številnih raziskavah.

UPORABIMO CVETOČO ZEL

Čeprav nekateri zmotno mislijo, da so zdravilni samo cvetovi oziroma socvetja ajde, za pripravo čaja nabiramo celotno cvetočo zel. Za čaj ajdo po navadi sejemo konec meseca maja in jo žanjemo v začetku julija.

Odrežemo cele rastline, ki jih obešene v snope ali razprostrte na lese ali mreže damo sušit v senčen prepišen prostor. Suho rastlino režemo ali drobimo na drobno šele tik pred uporabo v čaju ali čajnih mešanicah.

AJDOV ČAJ

Uživanje ajdovega čaja je zelo učinkovito pri vseh omenjenih težavah. Zelo pomembno pa je, da ajdov čaj uživamo dalj časa, saj samo dolgotrajna zdravilna kura daje dobre rezultate. Pravi učinki se pokažejo po 4 tednih, priporoča pa se vsaj 8 tedenska zdravilna kura.

 

Priprava čaja iz ajde:

2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v četrt litra vrele vode in kuhamo približno eno minuto. Čaj nato odstavimo in pokritega pustimo stati še 10 do 15 min. Pijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Ajdo lahko uporabimo tudi v čajnih mešanicah z rastlinami, ki imajo podobno ugoden vpliv na srčno žilni sistem kot so melisa, kopriva, rman, šipek in ognjič. Za blaženje težav s krčnimi žilami lahko ajdov čaj kombiniramo tudi s pripravki za zunanjo uporabo kot je npr. kostanjevo mazilo, ognjičevo mazilo, šentjanževo olje ipd.

 

 

Bezeg – zdravilna skrinjica

Bezgov grm prav gotov vsi poznamo, saj ga je maja in junija skoraj nemogoče spregledati, namreč raste vsepovsod. Vsaj v naši Prlekiji je tako. No, zna se zgoditi, da ga ne vidite, če preveč hitite ali še ne prepoznate, potem vam svetujem, da pojdete samo za nosom, ki pa bo zagotovo zaznal mamljive vonjave njegovih prijetno dišečih cvetov. Ustavite se in poduhajte ga in kmalu boste spoznali, da je bezeg izjemna rastlina, katere darove so znali prepoznati že zdavnaj, ko so ji zasluženo nadeli lepo prispodobo in sicer “zdravilna skrinjica”. V Prlekiji bezgov grm krasi skoraj vsako dvorišče domače hiše in nekateri ljudje še danes verjamejo, da dobri duhovi, ki živijo v njihovem grmu, odganjajo tatove in slabe energije.

 

Tisti, ki se boste v kratkem poročili, ali ste vedeli, da naj bi bezeg deloval kot amulet sreče za mladoporočenca? 🙂

Da je bezgov grm ena sama domača lekarna, se zavedamo tudi v Botaniku, zato vsako leto pridno obiramo njegove zlata vredne cvetove. In smo jih tudi letos. V soboto sva se z Iztokom opremila z nepogrešljivimi pripomočki za nabiranje prosto rastočega bezga in sicer s pleteno košaro, grabljami in staro dobro ročno koso. Seveda se najlepši, najbolj rumeni bezgovi cvetovi šopirijo čisto na vrhu grma, kjer posrkajo največ sonca in najlažje jih dosežemo, če jih z grabljami nežno privijemo k sebi. Tisti spodnji pa so prav tako uporabni, a obdani z visokimi koprivami, njegovimi zvestimi spremljevalkami, ki te kaj hitro opomnijo, da je treba nekaj cvetov pustiti naravi ter njenim čebelam in čmrljem.

 

Nekoliko od kopriv opečena, a hvaležna naravi, ki nam je podarila tako bogato bero, sva morala bezgove cvetove le še pripraviti na sušenje. Skrbno sva jih položila na mreže, in sedaj na prepihu potrpežljivo čakajo, da jih bomo lahko z veliko ljubezni, za vse nas uporabili v naših čajnih mešanicah, ki blažijo zimske prehlade, jesensko povišanje krvnega sladkorja, pomagajo pri poletnem odpiranju znojnic ali zgodnjem spomladanskem senenem nahodu. Bezgovi cvetovi pa dopolnjujejo tudi harmonijo sadnega okusa v naši čajni mešanici, ki jo pripravljamo za naše otroke v šolah in vrtcih.

 

Do prihodnjič, ko bomo male in velike rože kuhale bezgov sirup, bodite v cvetju!