AJDA IN NJENI BLAGODEJNI UČINKI

POMEMBNA ZA KMETA IN ČEBELARJA

Tradicija gojenja ajde sega na slovenskem že kar nekaj stoletij v zgodovino. Na naša tla so jo prinesli v poznem srednjem veku in sicer iz centralne Azije.

Od takrat je rastlina zelo pomembna kmetijska rastlina. Ne samo kot prehranska rastlina, pomembni so tudi njeni vplivi na njivske površine. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dovolj dobro razraste, zasenči in s tem zatira večino plevelov. Kmetje jo zelo radi uporabijo tudi kot rastlino za zeleno gojenje.  Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline.

AJDA NI ŽITO

Zanimivo je, da jo kljub splošnemu prepričanju, da gre za žito, botanično uvrščamo med trave. V splošni rabi so predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Obe sta v slovenski kulinariki dobro uveljavljeni, še več po dobrotah iz ajde smo prepoznavni širom po svetu.

Ker ne spada med žita in zato ne vsebuje glutena, jo lahko uporabljajo ljudje s težavami s celiakijo. Lahko rečemo, da je ajda v prehrani zelo hvaležna rastlina, saj imajo jedi narejene iz nje visoko prehransko vrednost.

ZDRAVILNA RASTLINA

Bistveno manj kot v prehrani pa je ajda poznana kot zdravilna rastlina, ki ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. V novejšem času so jo zaradi velike vsebnosti rutina in drugih flavonoidov začeli uporabljati pri zdravljenju raznih sprememb ožilja.

Rastlina je zelo primerna za lajšanje težav pri razširjenih venah in drugih prekrvavitvenih motnjah. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih žil, oteklin in raznih sprememb v zgradbi in delovanju kapilar. Zel ajde so preizkusili v številnih raziskavah, kjer so dokazali njen vpliv na prepustnost stene kapilar ter preprečevanje oteklin (edemov). Z uspehom jo uporabljajo tudi pri lajšanju arterioskleroznih pojavov. Ker ugodno vpliva na celoten srčno žilni sistem, posledično znižuje tudi krvni tlak. Prav tako so z raziskavami potrdili vpliv na zniževanje nivoja slabega holesterola v krvi. Pripravki iz ajde so zato lahko zelo koristni kot preventiva pred pojavom vseh naštetih srčno žilnih obolenj.

Pomembno je tudi antioksidativno delovanje ajde, ki je ravno tako potrjeno v številnih raziskavah.

UPORABIMO CVETOČO ZEL

Čeprav nekateri zmotno mislijo, da so zdravilni samo cvetovi oziroma socvetja ajde, za pripravo čaja nabiramo celotno cvetočo zel. Za čaj ajdo po navadi sejemo konec meseca maja in jo žanjemo v začetku julija.

Odrežemo cele rastline, ki jih obešene v snope ali razprostrte na lese ali mreže damo sušit v senčen prepišen prostor. Suho rastlino režemo ali drobimo na drobno šele tik pred uporabo v čaju ali čajnih mešanicah.

AJDOV ČAJ

Uživanje ajdovega čaja je zelo učinkovito pri vseh omenjenih težavah. Zelo pomembno pa je, da ajdov čaj uživamo dalj časa, saj samo dolgotrajna zdravilna kura daje dobre rezultate. Pravi učinki se pokažejo po 4 tednih, priporoča pa se vsaj 8 tedenska zdravilna kura.

 

Priprava čaja iz ajde:

2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v četrt litra vrele vode in kuhamo približno eno minuto. Čaj nato odstavimo in pokritega pustimo stati še 10 do 15 min. Pijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Ajdo lahko uporabimo tudi v čajnih mešanicah z rastlinami, ki imajo podobno ugoden vpliv na srčno žilni sistem kot so melisa, kopriva, rman, šipek in ognjič. Za blaženje težav s krčnimi žilami lahko ajdov čaj kombiniramo tudi s pripravki za zunanjo uporabo kot je npr. kostanjevo mazilo, ognjičevo mazilo, šentjanževo olje ipd.

 

 

Bezeg – zdravilna skrinjica

Bezgov grm prav gotov vsi poznamo, saj ga je maja in junija skoraj nemogoče spregledati, namreč raste vsepovsod. Vsaj v naši Prlekiji je tako. No, zna se zgoditi, da ga ne vidite, če preveč hitite ali še ne prepoznate, potem vam svetujem, da pojdete samo za nosom, ki pa bo zagotovo zaznal mamljive vonjave njegovih prijetno dišečih cvetov. Ustavite se in poduhajte ga in kmalu boste spoznali, da je bezeg izjemna rastlina, katere darove so znali prepoznati že zdavnaj, ko so ji zasluženo nadeli lepo prispodobo in sicer “zdravilna skrinjica”. V Prlekiji bezgov grm krasi skoraj vsako dvorišče domače hiše in nekateri ljudje še danes verjamejo, da dobri duhovi, ki živijo v njihovem grmu, odganjajo tatove in slabe energije.

 

Tisti, ki se boste v kratkem poročili, ali ste vedeli, da naj bi bezeg deloval kot amulet sreče za mladoporočenca? 🙂

Da je bezgov grm ena sama domača lekarna, se zavedamo tudi v Botaniku, zato vsako leto pridno obiramo njegove zlata vredne cvetove. In smo jih tudi letos. V soboto sva se z Iztokom opremila z nepogrešljivimi pripomočki za nabiranje prosto rastočega bezga in sicer s pleteno košaro, grabljami in staro dobro ročno koso. Seveda se najlepši, najbolj rumeni bezgovi cvetovi šopirijo čisto na vrhu grma, kjer posrkajo največ sonca in najlažje jih dosežemo, če jih z grabljami nežno privijemo k sebi. Tisti spodnji pa so prav tako uporabni, a obdani z visokimi koprivami, njegovimi zvestimi spremljevalkami, ki te kaj hitro opomnijo, da je treba nekaj cvetov pustiti naravi ter njenim čebelam in čmrljem.

 

Nekoliko od kopriv opečena, a hvaležna naravi, ki nam je podarila tako bogato bero, sva morala bezgove cvetove le še pripraviti na sušenje. Skrbno sva jih položila na mreže, in sedaj na prepihu potrpežljivo čakajo, da jih bomo lahko z veliko ljubezni, za vse nas uporabili v naših čajnih mešanicah, ki blažijo zimske prehlade, jesensko povišanje krvnega sladkorja, pomagajo pri poletnem odpiranju znojnic ali zgodnjem spomladanskem senenem nahodu. Bezgovi cvetovi pa dopolnjujejo tudi harmonijo sadnega okusa v naši čajni mešanici, ki jo pripravljamo za naše otroke v šolah in vrtcih.

 

Do prihodnjič, ko bomo male in velike rože kuhale bezgov sirup, bodite v cvetju!