V jesensko- zimskem času radi jemo bolj kalorično hrano, veliko je dogodkov in praznikov pa veseli december, ko si pripravljamo obilne pojedine. Pri tem pa pozabljamo na zimsko zelenjavo in sadje. Celo nekateri podatki kažejo, da v Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.
V času korona krize so se obiski na tržnicah in posameznih kmetijah sicer občutno povečali in upam, da se bo ta trend nadaljeval. Ne bo pa odveč, če na tem mestu poudarim, da je lokalno pridelana in predelana hrana veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Dolgega transporta živila pač ne morejo vzdržati in se pokvarijo. Zato je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Drugače pa je, če je kupec blizu in je živilo mogoče porabiti preden se začne kvariti.
Poišči torej raje hrano, pridelano in predelano v lokalnem okolju. V jesensko – zimskem času je priporočljivo jesti zelje, radič, motovilec, korenček, cvetačo, por, česen, čebulo, zeleno, brokoli in rukolo. Prepričana sem, da omenjeno zelenjavo kajpak najdeš na domači tržnici ali pri kmetu doma.
Pri Botaniku je zagotovo najvišje na spisku lokalnih dobrot domače kislo zelje. Največkrat ga pripravimo v solati, skupaj s fižolom ali kot segedin. V zimskem času je zelje še posebej priporočljivo uživati, saj krepi tvoj imunski sistem. Vsebuje namreč visoko vsebnost vitamina C, ki te ščiti pred prehladom in vitamin E ter A. To so vitamini, ki imajo močan antioksidativen učinek ter ugodno vplivajo na zaščito celic pred poškodbami in imajo varovalni učinek na srčno-žilni sistem.
Zelje in še posebej kislo zelje deluje tudi blagodejno na tvoj prebavni trakt. Tako kot jogurt ali kefir sodi med probiotične izdelke. Probiotična živila pa znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa v smislu, da se število obrambnih celic poveča oz. postanejo bolj dejavne. Posebnost zelja je tudi ta, da ima visok delež žveplovih spojin, imenovanih glukozinolati, ki jim strokovnjaki namenjajo mnogo pozornosti predvsem zaradi njihovega antikancerogenega učinka.
Pa naj še nekdo reče, da zelje ni superživilo, če se izrazim marketinško.
Zagotovo je in raste celo na naših, slovenskih tleh. Torej ni pripotovalo pol sveta in izgubilo svoje hranilne vrednosti in onesnažilo okolja zaradi transporta. Namenjeno je nam. Ljudje še vedno vse prevečkrat izbirajo živila, ki so bojda superživila in prihajajo iz Andov ali Peruja. Menim, da to ni potrebno. V Sloveniji imamo dovolj živil, za katera lahko rečemo, da so superživila in prav je da jih ponovno pričnemo ceniti in dajati na naše krožnike.
Ker vemo, da prazen žakelj ne stoji pokonci, skrbno izbiraj živila, ki ga bodo napolnila in ne pozabi na zdrave ter lokalne dobrote, ki so dišale že iz črnih kuhinj naših babic.