Zelišča in zdravilne rastline Archives

Botanikova žetev zelišč 2023

Poletje je prešlo v jesen kot se po koledarju spodobi. Vikend je bil deževen, ohladilo se je in v našem šporhetu že prasketa ogenj. Prihajajoči dnevi bodo sicer še topli, kar nam zeliščarjem gre na roko, saj se bodo zdravilne rastline, ki smo jih obirali septembra, dobro in kvalitetno posušile.

Letošnja žetev je bila obilna, vremenske razmere so bile ugodne in naša zelišča so se ponosna bohotila še v septembru. Ravno zaradi obilice dela, smo objave na našem portalu dali malo na stran. A sedaj se ponovno javljamo, da z vami delimo nekaj utrinkov z našega zeliščnega polja.

To leto smo vzgojili nekaj novih rastlin.

Prvič je na našem polju kraljevala plavica, ki je tako kot ognjič, nezahtevna rastlina. S svojo prelepo modro barvo bo v čajni mešanici res prava kraljica.

Prav tako je letos prvič zacvetela tavžentroža, ki je dvoletna rastlina. Njeni drobni cvetovi so roza barve. Cvetočo zel smo obirali julija pa vse do septembra. Iz nje bomo pripravljali zdravilni čaj in žganje.

Naslednja dvoletnica, ki je letos prav tako prvič na našem polju, je baldrijan. Sadike smo dali v zemljo pozno, malo s strahom, da ne bi že premočno sonce, ožgalo krhkih sadik. Nekaj rastlinic je res propadlo, a ostalo je dovolj, da bomo drugo leto izkopali korenine in poskusili pripraviti zdravilni čaj ali kapljice.

Letos je bilo potrebno narediti tudi novi nasad melise, saj je bil naš stari že precej izčrpan in slab. Sadike melise ni enostavno vzgojiti, ker seme kali dolgo in slabo. Tudi meliso smo na polje sadili pozno, prav iz omenjenih razlogov. Kljub temu pa so rastline lepo zrasle in obrodile. Obirali smo jo dvakrat, septembra je najlepše obrodila.

Zaradi povpraševanja smo povečali tudi nasad mete. Vzgojili smo jo iz živic. Sadike so odlično uspele in še nobeno leto prej nismo imeli tako lepe in sploh toliko mete.

V naših čajnih mešanicah porabimo veliko rmana. Vzgojili smo ga iz semen in je tudi lepo uspel. Bera je bila obilna.

To je bilo le nekaj utrikov letošnje sezone. Na našem polju raste skupaj 20 vrst zdravilnih rastlin. Skupaj z rastlinami, ki jih nabiramo v naravi, naša paleta rožic obsega okrog 45 različnih vrst, ki so sestavine naših ekoloških izdelkov BOTANIK.

Na našem čudovitem zeliščnem polju, poleg že omenjenih zdravilnih rastlin rastejo še: sivka, šentjanževka, timijan, dobra misel, regrat, ožepek, komarček, ameriški slamnik, trpotec, gozdni slezenovec, žajbelj, pegasti badelj, bazilika, konopljika, plahtica.

Večina zelišč je že posušenih in skrbno zapakiranih ter čakajo na uporabo. Prihaja čas, ko bomo na veliko pripravljali čajne mešanice, mazila, zdravilne kapljice in ostale pripravke, ki so vedno v naši ponudbi.

Nikar se ne bojte, ne bomo vas prikrajšali. Tudi te utrinke bomo delili z vami….kmalu. Do takrat pa lep pozdrav in še veliko zdravih toplih jesenskih dni!

Domače – naravno ognjičevo mazilo

Dragi ljubitelj zdravilnih rastlin,

danes bova skupaj odkrivala lepoto in zdravilno moč ognjiča. Če želiš izvedeti, kako narediti domače ognjičevo mazilo, ta vabim, da bereš naprej. Ne skrbi, postopek je neverjetno enostaven, z zelo kratkimi koraki in malo sestavinami. Končni rezultat pa je čudovita kremasta, zlato rumena ognjičeva mešanica, ki bo tvojo kožo nahranila, navlažila in zacelila. In ker je mazilo tako vsestransko, ga lahko tudi podariš in tako razveseliš svoje najbližje😚.

Če si pozoren na etikete na izdelkih, ki jih uporabljaš, si verjetno že opazil, da je ognjič nepogrešljiva sestavina številnih naravnih izdelkov za nego kože in to z dobrim razlogom!

Poglejva na kratko, kaj ga dela tako posebnega.

Ognjič deluje antimikrobno, fungicidno, protivnetno, virucidno in imunostimulativno, vendar pa je po drugi strani tako blag, da je varen za uporabo tudi pri dojenčkih, otrocih, kroničnih bolnikih in starejših. Za razliko od nekaterih naravnih »zdravil« ti ni treba skrbeti, da bi z ognjičem “pretiraval”.

Tokrat se bomo posvetili njegovi zunanji uporabi.

Eterično olje ognjiča ima močne protivnetne lastnosti, saponini pa preprečujejo naselitev glivic na koži. Triterpenski alkoholi preprečujejo vnetja, zato se pripravki iz ognjiča uporabljajo za zdravljenje kožnih poškodb in v kozmetiki. Pomembno je tudi njegovo delovanje pri celjenju ran, saj pospeši nastanek novih celic.

Ognjičevo mazilo lahko izboljša marsikatero kožno stanje. Učinkovito je pri:

➡ ranah, ki se slabo celijo

➡ brazgotinah po operaciji

➡ dekubitusu

➡ lažjih opeklinah in ozeblinah

➡ negi občutljive, suhe kože

➡ razpokanih ustnicah

➡ negi dojenčkov

➡ pikih žuželk

➡ vnetju ven, krčnih žilah, zlati žili

💚Pri Botaniku ognjičevo mazilo najraje uporabljamo za nego suhe, razpokane kože, še posebej na stopalih. Nemalokrat jo uporabljamo pri razpokanih ustnicah ali ko si otroci pridelajo manjše praske in brazgotine. Dnevno je uporabljamo kot kremo za roke. Prijateljici ognjičevo mazilo koristi pri krčnih žilah, oziroma zmanjša njihov videz💚.

Za domače ognjičevo mazilo boš potreboval ognjičevo olje oziroma ognjičev macerat. Vse kar zanj potrebuješ so suhi ognjičevi cvetovi, ki jih pri Botaniku prelijemo z ekstra deviškim oljčnim oljem, da iz njega izvlečemo zdravilne učinkovine, ki so topne v maščobi. Ti lahko izbereš tudi katero drugo (bazno) olje.

Močna zdravilna olja v cvetovih ognjiča so najbolj koncentrirana na lepljivi zeleni podlagi cvetne glavice. Smola je prisotna (vendar manj) tudi na samih cvetnih listih, zato se pri izdelavi olja, ki ga infundiramo iz ognjiča, odločimo, da bomo uporabili cele posušene cvetove in ne oskubljene cvetne liste.

Sedaj pa te najbrž že zanima, koliko cvetov in olja potrebuješ za pripravo macerata. Tudi tu gre zelo preprosto, brez tehtnice.

➡ Vzemi kozarec za vlaganje in ga dobro napolni z ognjičevimi cvetovi, ki jih potem popolnoma prelij z oljčnim oljem. Pokriti morajo biti vsi cvetovi. Kozarec postavi na sobno temperaturo, ne na sonce in naj stoji 3 do 4 tedne. Vmes lahko kozarec večkrat pretreseš. Potem olje precediš in hraniš v temnem prostoru največ eno leto.

Sedaj pa k receptu:

Kako preprost in lep postopek, kajne? Upam, da vam je bil ta prispevek zanimiv in koristen. V komentarju bom vesela vašega mnenja.

Uživajte v zdravi, navlaženi koži💚!

Vse dobro,

Tamara

Zelje, naše “superživilo”

V jesensko- zimskem času radi jemo bolj kalorično hrano, veliko je dogodkov in praznikov pa veseli december, ko si pripravljamo obilne pojedine. Pri tem pa pozabljamo na zimsko zelenjavo in sadje. Celo nekateri podatki kažejo, da v Sloveniji pojemo 35 % manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

V času korona krize so se obiski na tržnicah in posameznih kmetijah sicer občutno povečali in upam, da se bo ta trend nadaljeval. Ne bo pa odveč, če na tem mestu poudarim, da je lokalno pridelana in predelana hrana veliko bolj zdrava od živil, pripeljanih od daleč. Dolgega transporta živila pač ne morejo vzdržati in se pokvarijo. Zato je nujna uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Drugače pa je, če je kupec blizu in je živilo mogoče porabiti preden se začne kvariti.

Poišči torej raje hrano, pridelano in predelano v lokalnem okolju. V jesensko – zimskem času je priporočljivo jesti zelje, radič, motovilec, korenček, cvetačo, por, česen, čebulo, zeleno, brokoli in rukolo. Prepričana sem, da omenjeno zelenjavo kajpak najdeš na domači tržnici ali pri kmetu doma.

Pri Botaniku je zagotovo najvišje na spisku lokalnih dobrot domače kislo zelje. Največkrat ga pripravimo v solati, skupaj s fižolom ali kot segedin. V zimskem času je zelje še posebej priporočljivo uživati, saj krepi tvoj imunski sistem. Vsebuje namreč visoko vsebnost vitamina C, ki te ščiti pred prehladom in vitamin E ter A. To so vitamini, ki imajo močan antioksidativen učinek ter ugodno vplivajo na zaščito celic pred poškodbami in imajo varovalni učinek na srčno-žilni sistem.

Zelje in še posebej kislo zelje deluje tudi blagodejno na tvoj prebavni trakt. Tako kot jogurt ali kefir sodi med probiotične izdelke. Probiotična živila pa znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa v smislu, da se število obrambnih celic poveča oz. postanejo bolj dejavne. Posebnost zelja je tudi ta, da ima visok delež žveplovih spojin, imenovanih glukozinolati, ki jim strokovnjaki namenjajo mnogo pozornosti predvsem zaradi njihovega antikancerogenega učinka.

Pa naj še nekdo reče, da zelje ni superživilo, če se izrazim marketinško.

Zagotovo je in raste celo na naših, slovenskih tleh. Torej ni pripotovalo pol sveta in izgubilo svoje hranilne vrednosti in onesnažilo okolja zaradi transporta. Namenjeno je nam. Ljudje še vedno vse prevečkrat izbirajo živila, ki so bojda superživila in prihajajo iz Andov ali Peruja. Menim, da to ni potrebno. V Sloveniji imamo dovolj živil, za katera lahko rečemo, da so superživila in prav je da jih ponovno pričnemo ceniti in dajati na naše krožnike.

Ker vemo, da prazen žakelj ne stoji pokonci, skrbno izbiraj živila, ki ga bodo napolnila in ne pozabi na zdrave ter lokalne dobrote, ki so dišale že iz črnih kuhinj naših babic.

Naravno razstrupljanje telesa – pomagajte telesu, da to naredi samo

Praznikov je konec in prav gotovo se tudi ti počutiš napihnjeno in brez energije.

Obilne pojedine, ki si jih vsako leto pripravljamo v prazničnem decembru so milo rečeno, obremenile predvsem naša jetra, ledvice in žolčnik. Pri Botaniku sva se odločila, da je sedaj pravi čas, da svojemu črevesju ponudiva podporo in počitek. Vabiva te, da se nama pridružiš. Potrebuješ le nekaj vztrajnosti in dobre volje.

Najina čistilna kura je res minimalna sprememba, ki jo bova naredila, da podpreva svoje telo. To pomeni, da pri prehrani ne komplicirava ampak sva zmerna. Na jedilniku je zato manj mesa in več sadja ter zelenjave. Prisegava na kislo zelje, zelenjavne juhe in enolončnice. Poleg tega poskušava biti vsak drugi dan telesno aktivna. In ker brez zelišč pri nas ne gre, bova seveda popila ogromne količine našega domačega čaja, za še boljši učinek pa bova uživala tudi čemaževo tinkturo.

Če se boš tudi ti odločil/a za čiščenje telesa z zeliščnimi čaji, ti svetujeva, da le teh ne kupuješ v filter vrečkah, saj so čaji v filtrih navadno napolnjeni z manj kvalitetnimi zelišči, velikokrat pa vsebujejo tudi škodljiva barvila in umetne arome. Najbolje je, da se odpraviš na tržnico oziroma pobrskaš po spletu za ponudniki, ki ponujajo domača in kvalitetna slovenska zelišča.

Pa si poglejmo, katere zdravilne rastline se uspešno uporabljajo za čiščenje in razstrupljanje telesa.

Naša domača čajna mešanica za čiščenje in razstrupljanje temelji na tradicionalnih zeliščarskih znanjih, ki jih potrjujejo tudi dognanja sodobne fitoterapije. Zelišča, ki jih vsebuje mešanica spodbujajo presnovo in stimulativno vplivajo na ostale organe za izločanje, ter na ta način pospešujejo izločanje odvečnih snovi iz telesa.

Čajna mešanica vsebuje brezo, regrat in koprivo, ki so dobro preverjeni diuretiki. Listi breze, regrata in koprive spodbujajo nastanek in izločanje seča, spodbujajo delovanje ledvic in omogočajo izločanje strupenih odpadnih snovi., regratova korenina pa pospešuje delovanje jeter in žolčnika. Mešanica vsebuje tudi pegasti badelj, ki je znan po svojem ugodnem vplivu na boljše delovanje in razmaščevanje jeter. Pegasti badelj prav tako ščiti in obnavlja jetrne celice.

Čaj si vedno pripravi svež, vsak dan posebej. Mešanico zelišč prelij z vročo vodo in jih pusti stati 5–10 minut. Pij ga trikrat na dan po eno skodelico, in sicer 3 tedne. V čaj ne dodajaj sladkorja, meda ali limone. Če želiš zdravilni učinek, je potrebno pitje čaja brez vsakih dodatkov. Ker pa je večina čajev diuretikov, je dobro, če dnevno popiješ tudi vsaj dva litra vode. Tako se bodo strupi hitreje in lažje izločili iz tvojega telesa.

Ob čajni mešanici priporočava tudi uživanje čemaževe tinkture. Celo medvedi vedo, kakšno zdravilno moč ima ta rastlina. Ko se zbudijo iz zimskega spanja, si jo naberejo, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.

Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ima močan razstrupljevalni učinek na celotni organizem. Zaradi zdravilnih lastnosti je pravzaprav učinkovito sredstvo za ohranjanje telesnih in duševnih sposobnosti in zelo dobro vpliva na imunski sistem – zvišuje odpornost in deluje proti vnetno. Očisti pravzaprav celo telo: iz njega odpravi škodljive in trdovratne snovi ter čisti kri. Prav tako znižuje škodljivi holesterol in uravnava krvni tlak.

Tako, sedaj si lahko tudi ti brez prevelikega napora vzameš čas za svoje telo in ga razbremeniš ter mu omogočiš, da se spočije in regenerira. Tvoje telo ti bo zagotovo hvaležno, saj si bo spočilo in si tako nabralo energije za nadaljnjo pot.

Svoj paket za čiščenje in razstrupljanje najdeš tukaj.

p.s.

V paketu ti podariva filter vrečke za enostavno in hitro pripravo. Tako lahko filter vrečko po potrebi vzameš tudi s sabo, npr. v službo😊.

VIRUSI IN ZDRAVILNE RASTLINE

V tem prispevku bomo govorili o protivirusnih zeliščih in poskušali razumeti, kako le-ta delujejo. Prispevek je nekoliko daljši in res vreden branja. Upam, da boš našel čas in se prebil skozenj😊.

Ko govorimo o protivirusnih zeliščih, lahko dokaj hitro sklepamo, da delujejo tako kot farmacevtska antibiotična zdravila. Z drugimi besedami to pomeni, če imaš bakterijsko okužbo, boš vzel nekaj, da ubiješ patogene. Vendar protivirusna zelišča NE delujejo tako. Ampak zakaj ne? Naredimo korak nazaj in poglejmo, kakšna je razlika med bakterijami in virusi, da bomo lažje razumeli, zakaj je temu tako.

Bakterije so bile prva oblika življenja na Zemlji in so od samega začetka narekovale pogoje našega obstoja. Bakterije so živi organizmi, so različnih oblik in imajo celično steno. Živijo v tesni povezavi z rastlinami in živalmi. Skoraj vse življenje živali na zemlji je odvisno od bakterij, saj v prehranski verigi sintetizirajo vitamin B12. Kot veš, imamo v črevesju tudi milijarde koristnih bakterij! Nekatere bakterije pa lahko povzročijo nalezljive bolezni, ki jih lahko zatiramo z antibiotiki ali protimikrobnimi zelišči.

Z virusi je drugače. Nimajo celične stene in v resnici je njihova zgradba zelo preprosta. Virusi se ne morejo razmnoževati sami, zato potrebujejo gostiteljsko celico, da se lahko ponovijo. Izkazalo se je, da obstaja veliko različnih virusov, ki lahko okužijo različne vrste celic bakterij, rastlin, živali in ljudi.

Ali si recimo vedel, da čajna žlička morske vode vsebuje več deset milijonov virusov, vseh virusov na našem planetu pa je več kot je vseh drugih organizmov skupaj?

Za vse viruse je bolj ali manj značilno, da predvsem potrpežljivo čakajo, da bodo trčili ob kako celico, ki jih bo spustila v svojo notranjost. Če se želijo razmnoževati, morajo namreč najprej vstopiti v katero od celic in ji podtakniti svoj dedni material. Takrat začnejo molekularni stroji v okuženi celici razmnoževati dedni material virusa in izdelovati orodja, ki jih virus potrebuje za nadaljevanje svoje poti.

Pred vstopom v celico se morajo virusi nanjo pritrditi, kar storijo z receptorji oziroma nekakšnimi molekularnimi ključi in ključavnicami v obliki beljakovin, ki so na površini celic. Ker obstaja zelo veliko različnih receptorjev, značilnih za posamezne celice, lahko virusi vstopajo le v celice, katerih ključavnice se ujemajo z njihovimi ključi.

Zdravilne rastline ne uničijo virusa, kot to naredijo antibiotiki s patogeni, ampak delujejo imunostimulativno, kar pomeni, da lahko preko imunskega sistema ustavijo napad mikrobov v našem telesu. Preberi več “VIRUSI IN ZDRAVILNE RASTLINE”

NAJBOLJŠE NARAVNO POMIRJEVALO

Hmelj predvsem poznamo kot rastlino, ki jo dodajajo pivu za aromo in grenak okus. Nekoliko manj znana pa je uporaba v domačem zdravilstvu, čeprav tradicija uporabe hmelja kot zdravilne rastline sega daleč nazaj v preteklost. Še danes je cenjen kot dobro naravno pomirjevalo, ki pomaga blažiti številne tegobe.

KRATEK OPIS RASTLINE

Navadni hmelj ali latinsko Humulus lupulus najdemo po vsej Sloveniji. Rastlina raste kot ovijalka po grmovnatih nabrežjih in gozdnih robovih.

Rastlino si lahko zasadite tudi ob hiši ali na vrtu. Je zelo nezahtevna rastlina, le dobro oporo ji morate pripraviti, pa bo vsako leto veselo rasla.

Iz močno razvite podzemne korenike se vsako pomlad razvije več, od 3 do 6 metrov dolgih stebel, ki se ovijajo in vzpenjajo po drevesih in grmih. Steblo je poraslo s številnimi bodičastimi dlačicami s katerimi se pri plezanju oprijema podlage. Iz stebla poganjajo večji krpasti narezljani listi, ki so na otip zelo hrapavi.

Rastlina je dvodomna, tako da najdemo vsem dobro poznane storžke le na ženskih rastlinah.

UČINKOVANJE IN UPORABA

Hmeljevi storžki so v ljudskem zdravilstvu cenjeni kot dobro pomirjevalo. Iz tega izhajajo različni zdravilni učinki, s katerimi si lahko pomagamo pri številnih tegobah.

V storžkih so prisotne grenčine, ki dajejo hmelju prepoznaven grenak ukus. Le te nam pomagajo pri pomanjkanju teka in za spodbujanje prebave.

Zaradi svojih pomirjevalnih učinkov je hmelj zelo učinkovito naravno sredstvo za zdravljenje nespečnosti, živčnega nemira in lažjih oblik depresij. Prav tako pomirjevalno deluje na pospešeno živčno delovanje srca.

Znani so tudi njegovi ugodni vplivi na urejanje menstruacije. Najnovejše raziskave so pokazale, da je hmelj zelo primeren za zdravljenje amenoreje (izostanek menstruacije) in dismenoreje (boleča menstrualna krvavitev), posebno kadar je v povezavi z anoreksijo (motnje hranjenja).

ZDRAVILNI DELI RASTLINE IN ČAS NABIRANJA

Nabiramo hmeljeve storžke, ki so v bistvu ženska socvetja. Zelo pomembno je, da jih nabiramo preden se odprejo, ker so v njih lupulinske žleze, ki so bogate z učinkovinami in se nam ne smejo osipati. Torej se na m iz storžkov ne sme stresti rumen prah. Obrane storžke razgrnemo v tenki plasti in posušimo v senci na prepihu.

Čas obiranja je navadno konec meseca avgusta ali v začetku septembra.

ČAJ, TINKTURA, BLAZINICE

Za pripravo ČAJA vzamemo dve čajni žlički rastline, ki ju prelijemo z 2,5 dcl vrele vode. Pustimo pokrito od 10 do 15 minut. Na dan lahko spijemo do tri skodelice čaja. Hmelj se dobro obnese v kombinaciji z nekaterimi drugimi rastlinami, ki imajo pomirjevalne učinke in še okrepijo njegovo delovanje. Take rastline so sivka, melisa, kamilica, baldrijan.

Za TINKTURO potrebujemo 20 g storžkov, ki jih prelijemo s 100 močnega domačega žganja. Pustimo počivati na toplem en mesec, potem precedimo skozi gazo. Pred spanjem vzamemo od 10 do 20 kapljic v kozarcu vode.

BLAZINICE si lahko pripravimo tako, da 2 pesti posušenega hmelja damo v bombažno ali platneno vrečko in jo položimo pod vzglavnik. Takšne blazinice zelo pomirjajo in izboljšajo spanec.

Viri in literatura:

Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
Spletni vir: https://www.botanik.si

AJDA IN NJENI BLAGODEJNI UČINKI

POMEMBNA ZA KMETA IN ČEBELARJA

Tradicija gojenja ajde sega na slovenskem že kar nekaj stoletij v zgodovino. Na naša tla so jo prinesli v poznem srednjem veku in sicer iz centralne Azije.

Od takrat je rastlina zelo pomembna kmetijska rastlina. Ne samo kot prehranska rastlina, pomembni so tudi njeni vplivi na njivske površine. Zaradi izjemno hitre rasti rastline in razvoja listov pomaga zatirati semenske plevele. Ko se dovolj dobro razraste, zasenči in s tem zatira večino plevelov. Kmetje jo zelo radi uporabijo tudi kot rastlino za zeleno gojenje. Ajda je izjemno pomembna tudi za kranjsko čebelo in slovenskega čebelarja, seveda predvsem medovite sorte te rastline.

AJDA NI ŽITO

Zanimivo je, da jo kljub splošnemu prepričanju, da gre za žito, botanično uvrščamo med trave. V splošni rabi so predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem pridobivamo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Obe sta v slovenski kulinariki dobro uveljavljeni, še več po dobrotah iz ajde smo prepoznavni širom po svetu.

Ker ne spada med žita in zato ne vsebuje glutena, jo lahko uporabljajo ljudje s težavami s celiakijo. Lahko rečemo, da je ajda v prehrani zelo hvaležna rastlina, saj imajo jedi narejene iz nje visoko prehransko vrednost.

ZDRAVILNA RASTLINA

Bistveno manj kot v prehrani pa je ajda poznana kot zdravilna rastlina, ki ima številne blagodejne učinke na naše zdravje. V novejšem času so jo zaradi velike vsebnosti rutina in drugih flavonoidov začeli uporabljati pri zdravljenju raznih sprememb ožilja.

Rastlina je zelo primerna za lajšanje težav pri razširjenih venah in drugih prekrvavitvenih motnjah. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih žil, oteklin in raznih sprememb v zgradbi in delovanju kapilar. Zel ajde so preizkusili v številnih raziskavah, kjer so dokazali njen vpliv na prepustnost stene kapilar ter preprečevanje oteklin (edemov). Z uspehom jo uporabljajo tudi pri lajšanju arterioskleroznih pojavov. Ker ugodno vpliva na celoten srčno žilni sistem, posledično znižuje tudi krvni tlak. Prav tako so z raziskavami potrdili vpliv na zniževanje nivoja slabega holesterola v krvi. Pripravki iz ajde so zato lahko zelo koristni kot preventiva pred pojavom vseh naštetih srčno žilnih obolenj.

Pomembno je tudi antioksidativno delovanje ajde, ki je ravno tako potrjeno v številnih raziskavah.

UPORABIMO CVETOČO ZEL

Čeprav nekateri zmotno mislijo, da so zdravilni samo cvetovi oziroma socvetja ajde, za pripravo čaja nabiramo celotno cvetočo zel. Za čaj ajdo po navadi sejemo konec meseca maja in jo žanjemo v začetku julija.

Odrežemo cele rastline, ki jih obešene v snope ali razprostrte na lese ali mreže damo sušit v senčen prepišen prostor. Suho rastlino režemo ali drobimo na drobno šele tik pred uporabo v čaju ali čajnih mešanicah.

AJDOV ČAJ

Uživanje ajdovega čaja je zelo učinkovito pri vseh omenjenih težavah. Zelo pomembno pa je, da ajdov čaj uživamo dalj časa, saj samo dolgotrajna zdravilna kura daje dobre rezultate. Pravi učinki se pokažejo po 4 tednih, priporoča pa se vsaj 8 tedenska zdravilna kura.

Priprava čaja iz ajde:

2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v četrt litra vrele vode in kuhamo približno eno minuto. Čaj nato odstavimo in pokritega pustimo stati še 10 do 15 min. Pijemo 3 do 4 skodelice čaja na dan.

Ajdo lahko uporabimo tudi v čajnih mešanicah z rastlinami, ki imajo podobno ugoden vpliv na srčno žilni sistem kot so melisa, kopriva, rman, šipek in ognjič. Za blaženje težav s krčnimi žilami lahko ajdov čaj kombiniramo tudi s pripravki za zunanjo uporabo kot je npr. kostanjevo mazilo, ognjičevo mazilo, šentjanževo olje ipd.

Škrlatni ameriški slamnik – zbogom prehlad in gripa!

Ameriški slamnik je čudovita škrlatno cvetoča trajnica, ki se bohoti na mnogih vrtovih in gredah kot okrasna rastlina. Poleg privlačnega videza, ki popestri okolico hiš, pa so izjemni tudi njegovi zdravilni učinki, ki so preko velike luže v ljudski medicini bili cenjeni že stoletja.

Ameriški slamnik velja za eno najbolj pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, ki so uporabljali njen sok, kašo iz zdrobljene zeli ali prežvečene koščke korenine. Svojo latinsko ime Echinacea purpurea je dobil po grškem izrazu za ježa, saj osrednji del cvetnega koša spominja nanj. V Evropo je semena prinesel svetovno znani švicarski zdravnik Alfred Vogel, ki ga je tudi zasejal na svojem zeliščnem vrtu in s pridom uporabljal za zdravljenje različnih tegob pri svojih pacientih.

Ameriški slamnik ima več različic in sicer ločimo škrlatni, bledi in ozkolistni ameriški slamnik. Za najbolj učinkovitega velja škrlatni ameriški slamnik.

Gre za trajnico, visoko od 60 do 180 cm, ki najbolje uspeva na dobro obdelanih, vlažnih in odcejenih tleh, na sončnih ali polsenčnih legah.

Najbolje je, če rastlino žanjemo ročno, ko cveti približno 75% rastlin. Povežemo jih v snope in posušimo obešene v senci na prepihu.

Alkoholno tinkturo vedno pripravljamo iz sveže rastline. V ta namen lahko uporabimo cvetove, cvetočo zel ali tudi korenine. Pri uporabi korenin pazimo, da je rastlina stara že vsaj 4 leta. Vedno jih izkopavamo pozno v jeseni ali zgodaj spomladi.

DELOVANJE IN UPORABA AMERIŠKEGA SLAMNIKA

Korenina in listi se uporabljajo za zdravljenje ran vseh vrst. V ameriškem slamniku so med pomembnimi zdravilnimi učinkovinami poleg drugih tudi glikozidi, ki učinkujejo proti bakterijam. Njegova največja vrednost je v tem, da povečuje obrambno moč organizma in tako pomaga proti okužbam. Zaradi tega so pripravki iz ameriškega slamnika zelo dragoceni. Pomembneje je namreč krepiti obrambne moči, kot s sulfonamidi in antibiotiki uničevati povzročitelje bolezni. Galenski pripravki iz te rastline so v rabi predvsem proti nalezljivim boleznim in za podporo pri kemoterapiji. Tinkturo uporabljamo tudi pri lahkih splošnih infekcijah, za preprečevanje gripe, pri občutljivosti za prehladna obolenja in kot dodatno sredstvo proti različnim kožnim boleznim, npr. luskavici.

Sodobne klinične raziskave so pri ameriškem slamniku številne in temeljite. Z gotovostjo potrjujejo zavidljive rezultate pri preprečevanju in blaženju prehlada, gripe, bakterijskih okužb dihal ter glivičnih okužb.

Zelo zanimiva je klinična raziskava z izvlečkom ameriškega slamnika, ki so jo izvedli na 180 bolnikih, starih med 18 in 60 let, ki so kazali znake okužbe z virusom gripe. Bolniki so pokazali značilno zmanjšanje simptomov gripe že tretji in četrti dan. Simptomi gripe, ki so jih opazovali so bili vnetje nosne votline, kihanje, izločanje nosne sluzi, zamašeni nosni prehodi, slabost, utrujenost, mišične bolečine, glavobol, oteklo grlo.Vsi ti simptomi so se že po treh do 4 dneh bistveno izboljšali.

Prav tako klinične študije kažejo na bistveno manjšo stopnjo obolevnosti za gripo in prehladom pri ljudeh, ki so uporabljali izvleček ameriškega slamnika kot preventivo v obliki zdravilne kure.

TINKTURA IN ČAJ

Za uporabo v domači lekarni si lahko pripravimo alkoholno tinkturo. Postopek priprave je preprost. Potrebujemo:

1l močnega domačega žganja (vsaj 45% alkohola)
250 gramov cvetov ali cvetoče zeli

Svežo rastlino narežemo na drobno, damo v steklenico s širokim grlom in prelijemo z žganjem. Steklenico postavimo na sobno temperaturo, na svetlobo (ne na sonce!) in pustimo stati 10 dni. Občasno dobro pretresemo, da še pospešimo postopek maceracije. Po 10 dneh tekočino precedimo skozi gazo. Namočene rastline prav tako vsujemo v gazo in jih dobro ožamemo, obe tekočini nato zmešamo skupaj. Nalijemo v temno steklenico in hranimo na temnem, suhem in hladnem mestu.

Kot preventivo ali pomoč pri zdravljenju tinkturo uporabljamo v obliki zdravilne kure. Zaužijemo 1 čajno žličko 3x na dan.

Ameriški slamnik lahko tudi sušimo za pripravo čajnega napitka ali za uporabo v zeliščnih čajnih mešanicah. Odlično se obnese v kombinaciji z šipkom, bezgovimi cvetovi, timijanom, lipo ali ozkolistnim trpotcem.

Slamnik je res nepogrešljiva rastlina, ki ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni profesionalnih ali ljubiteljskih zeliščarjev. Na vrtu rastlina trenutno še vedno cveti, tako da imamo še vedno čas, da jo požanjemo.

Bliža se hladnejše vreme in z njim tudi sezona prehladov in gripe. Zato le brž na pomoč vašemu imunskemu sistemu. Naš slamnik je že požet in s pridnostjo in ljubeznijo vkomponiran v naše pripravke. Stopite na vrt ali do najbližjega zeliščarja, da ne bo prepozno! 😉

Viri in literatura:

Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
Spletni vir: https://www.botanik.si

Facebook

BOTANIKOVA žetev zelišč 2018

Poletje gre počasi k koncu. Letošnja žetev je bila obilna, čeprav je še zdaleč ni konec. Ob ugodnih razmerah kot so to leto, se zna žetev raztegniti vse tam do konca septembra. Maja in junija, je bila kombinacija deževnih in sončnih dni skoraj idealna, zato so se naša zelišča ponosno razbohotila. Ravno zaradi obilice dela, smo objave na našem portalu dali malo na stran. A sedaj se ponovno javljamo, da z vami delimo nekaj utrinkov z našega zeliščnega polja.

Melisa v začetku meseca junija, kakšna dva tedna pred obiranjem.

Žetev melise je zahtevno opravilo, saj je rastlina zelo občutljiva na vlago in mehanske poškodbe. Pri melisi je zelo pomembno, da se držimo pravil žetve zelišč. To pomeni, da jo obiramo v sončnem, suhem vremenu, v dopoldanskem času ob relativno nizki zračni vlažnosti, saj v nasprotnem primeru kaj hitro porjavi in je neprimerna za uporabo. Z njo je potrebno ravnati z občutkom, saj tudi v primeru mečkanja listov pride do porjavitve.

Ročno obiranje, ki zagotavlja primerno kvaliteto.

Meliso v najkrajšem možnem času spravimo do sušilnice, kjer jo posušimo z naravno toploto, v senci na prepihu

Tudi kamilica je letos zacvetela s tisočerimi cvetovi. Pomembno je, da jo obiramo pri ne previsoki temperaturi, saj bi nam drugače po nepotrebnem izhlapevalo dragoceno eterično olje.

Vsak cvet kamilice ročno oberejo pridni prsti naših obiralcev. Ob ugodnih razmerah kot so letošnje nasad kamilice obiramo do petkrat.

Šentjanževke je letos tudi v naravi v izobilju, a mi jo raje vzgojimo sami. Gre za trajnico, ki ni zahtevna za pridelavo. Na ta način varujemo naravna rastišča, ki jih ljudje s košnjo vedno bolj krčimo.

Najboljši naravni antidepresiv, šentjanževko, obiramo dvakrat na sezono.

Nekaj je posušimo za čajne mešanice, iz nje pa pripravljamo tudi izjemno blagodejno šentjanževo olje, ki so ga znale ceniti že naše babice.

V marsikateri bolezenski nevšečnosti se lahko tudi žajblja oprimete kot rešilne ograje. Gre za zelo nezahtevno rastlino saj izvira iz mediteranskega sveta. Podobno kot pri kamilici moramo paziti, da nam iz listov ne izhlapeva preveč eteričnega olja. Primeren čas za nabiranje je torej dopoldne, ko izgine rosa. Še pred najbolj vročim delom dneva ga spravimo do sušilnice, kjer naj temperatura sušenja ne preseže 35 stopinj celzija.

Spravilo žajblja junuja v dopoldanskih urah.

To je bilo le nekaj utrikov letošnje prve žetve. Na našem polju raste skupaj 16 vrst zdravilnih rastlin. Skupaj z rastlinami, ki jih nabiramo v naravi, naša paleta rožic obsega okrog 45 različnih vrst, ki so sestavine naših ekoloških izdelkov BOTANIK.

Na našem čudovitem zeliščnem polju trenutno poteka druga letošnja žetev. Melisa, poprova meta in šentjanževka so že pod streho. Čakajo nas še žajbelj, ognjič, pegasti badelj, ožepek, hmelj, ameriški slamnik ter kot zadnji komarček.

Nikar se ne bojte, ne bomo vas prikrajšali. Tudi utrinke druge žetve bomo delili z vami….kmalu. Do takrat pa lep pozdrav in še veliko zdravih toplih poletnih dni! 😉

Šentjanževka

Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo pri nas ljudje večinoma zelo dobro poznajo. Uporablja se tako notranje kot tudi zunanje in ima širok spekter učinkovanja. V zadnjih desetletjih so bile narejene številne raziskave, ki so pokazale, da je kljub vsemu varnejša njena zunanja, kot notranja uporaba (1).

Pa si poglejmo, kdaj in kako jo lahko brez skrbi uporabljamo.

Za zunanjo uporabo se največkrat uporablja šentjanževo olje, ki pomaga pri zdravljenju ozeblin, blaženju reakcij po pikih žuželk, pri hitrejšem celjenju površinskih ran in pri blažjih opeklinah ter hemeroidih (1). Šentjanževega olja v naši domači lekarni prav zaradi tega res nikoli ne zmanjka.

Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost, čeprav jo v Nemčiji lahko dobijo tudi na recept.

V ljudskem zdravilstvu se šentjanževka uporablja za boljše izločanje seča, priporočajo jo pri jetrnih in žolčnih težavah, pri vročičnih obolenjih, močenju postelje, pri histerijah in v puberteti (2). Predvsem pa se šentjanževko uporablja, kot naravni antidepresiv, kar so tudi potrdili s kliničnimi raziskavami. Ugotovili so, da so bili določeni odmerki primerljivo učinkoviti s sinteznimi antidepresivi, ki so jih uporabili v raziskavah. Potrebno pa je poudariti, da to velja samo za blage in srednje hude depresivne motnje ne pa tudi za zdravljenje hude depresije (2,3).

Dokazano je, da tinktura in čaj iz listov in cvetov šentjanževke delujeta antidepresivno in sicer odpravljata malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nemir, splošno slabo počutje, izgubo apetita in slabo spanje (1).

Kljub temu je treba biti pri njeni uporabi v te namene previden, saj strokovnjaki opozarjajo, da:

Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko (1).

Vsi, ki jo boste uporabljali za lajšanje depresivnih stanj, se vsekakor najprej posvetujte z zdravnikom.

Ponekod v literaturi lahko tudi zasledite opozorila, da po uživanju šentjanževke odsvetujejo sončenje ali obsevanje z UV žarki, saj lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo zaradi hipericina. Hkrati pa viri tudi navajajo, da bi do fotosenzibilizacije prišlo v primeru, če bi zaužili tridesetkratni dnevni odmerek, kar pa je praktično nemogoče (2,3).

Za tiste, ki boste šentjanževko nabirali v naravi pa niste povsem prepričani, kako izgleda, so spodaj navedene 3 značilnosti, po katerih jo boste zlahka prepoznali (4):

izrazito dvorobo steblo (večina drugih rastlin ima okrogla ali štiriroba stebla),
listi so prozorno pikasti, kar opazimo, če jih pogledamo proti svetlobi,
če med prsti zmečkamo rumene venčne liste, postanejo krvavo rdeče barve.

V naravi je šentjanževke vedno manj in večinoma jo najdemo ob cestnih škarpah, kjer pa jo ni ravno primerno nabirati. V Botaniku smo lani pripravili sadike in jih potem posadili na naši zeliščni njivi, kjer je zelo lepo uspela in smo jo letos tudi že poželi. Uporabljamo jo predvsem za izdelavo šentjanževega olja, saj jo je po slovenski zakonodaji v čajnih mešanicah prepovedano prodajati, oz. jo lahko prodajajo samo lekarne. Večje količine suhe zeli pa bomo letos uporabili za pripravo čajnih mešanic, ki bodo romale v Nemčijo k našemu poslovnemu partnerju, podjetju, ki se ukvarja s pravično trgovino. V Nemčiji namreč ni omejitve pri prodaji šentjanževke v čajnih mešanicah in jo zdravniki celo svetujejo bolnikom z znaki blage in zmerno hude depresije in tudi predpisujejo na recept.

V naši domači lekarni se poleg šentjanževega olja, vedno najde tudi nekaj te res čudovite rumene rože, ki jo posušeno dodajamo v čaj. Radi jo kombiniramo z drugimi zelišči, ker nam ni ravno prijetnega okusa in res odlična čajna mešanica nastane, če ji dodamo meliso, sivko, rožmarin hmelj in kamilico.

Viri in literatura:

Spletni vir: https://www.avogel.si/aktualno/pazljivost-pri-uporabi-sentjanzevke.php
Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
Pahlow, M., Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, 1987.