Škrlatni ameriški slamnik – zbogom prehlad in gripa!

Ameriški slamnik je čudovita škrlatno cvetoča trajnica, ki se bohoti na mnogih vrtovih in gredah kot okrasna rastlina. Poleg privlačnega videza, ki popestri okolico hiš, pa so izjemni tudi njegovi zdravilni učinki, ki so preko velike luže v ljudski medicini bili cenjeni že stoletja.

Ameriški slamnik velja za eno najbolj pomembnih zdravilnih rastlin severnoameriških prerijskih Indijancev, ki so uporabljali njen sok, kašo iz zdrobljene zeli ali prežvečene koščke korenine. Svojo latinsko ime Echinacea purpurea je dobil po grškem izrazu za ježa, saj osrednji del cvetnega koša spominja nanj.  V Evropo je semena prinesel svetovno znani švicarski zdravnik Alfred Vogel, ki ga je tudi zasejal na svojem zeliščnem vrtu in s pridom uporabljal za zdravljenje različnih tegob pri svojih pacientih.

Ameriški slamnik ima več različic in sicer ločimo škrlatni, bledi in ozkolistni ameriški slamnik. Za najbolj učinkovitega velja škrlatni ameriški slamnik.

Gre za trajnico, visoko od 60 do 180 cm, ki najbolje uspeva na dobro obdelanih, vlažnih in odcejenih tleh, na sončnih ali polsenčnih legah.

Najbolje je, če rastlino žanjemo ročno, ko cveti približno 75% rastlin. Povežemo jih v snope in posušimo obešene v senci na prepihu.

Alkoholno tinkturo vedno pripravljamo iz sveže rastline. V ta namen lahko uporabimo cvetove, cvetočo zel ali tudi korenine. Pri uporabi korenin pazimo, da je rastlina stara že vsaj 4 leta. Vedno jih izkopavamo pozno v jeseni ali zgodaj spomladi.

 

DELOVANJE IN UPORABA AMERIŠKEGA SLAMNIKA

Korenina in listi se uporabljajo za zdravljenje ran vseh vrst. V ameriškem slamniku so med pomembnimi zdravilnimi učinkovinami poleg drugih tudi glikozidi, ki učinkujejo proti bakterijam. Njegova največja vrednost je v tem, da povečuje obrambno moč organizma in tako pomaga proti okužbam. Zaradi tega so pripravki iz ameriškega slamnika zelo dragoceni. Pomembneje je namreč krepiti obrambne moči, kot s sulfonamidi in antibiotiki uničevati povzročitelje bolezni. Galenski pripravki iz te rastline so v rabi predvsem proti nalezljivim boleznim in za podporo pri kemoterapiji. Tinkturo uporabljamo tudi pri lahkih splošnih infekcijah, za preprečevanje gripe, pri občutljivosti za prehladna obolenja in kot dodatno sredstvo proti različnim kožnim boleznim, npr. luskavici.

Sodobne klinične raziskave so pri ameriškem slamniku številne in temeljite. Z gotovostjo potrjujejo zavidljive rezultate pri preprečevanju in blaženju prehlada, gripe, bakterijskih okužb dihal ter glivičnih okužb.

Zelo zanimiva je klinična raziskava z izvlečkom ameriškega slamnika, ki so jo izvedli na 180 bolnikih, starih med 18 in 60 let, ki so kazali znake okužbe z virusom gripe. Bolniki so pokazali značilno zmanjšanje simptomov gripe že tretji in četrti dan. Simptomi gripe, ki so jih opazovali so bili vnetje nosne votline, kihanje, izločanje nosne sluzi, zamašeni nosni prehodi, slabost, utrujenost, mišične bolečine, glavobol, oteklo grlo.Vsi ti simptomi so se  že po treh do 4 dneh bistveno izboljšali.

Prav tako klinične študije kažejo na bistveno manjšo stopnjo obolevnosti za gripo in prehladom pri ljudeh, ki so uporabljali izvleček ameriškega slamnika kot preventivo v obliki zdravilne kure.

TINKTURA IN ČAJ

Za uporabo v domači lekarni si lahko pripravimo alkoholno tinkturo. Postopek priprave je preprost. Potrebujemo:

  • 1l močnega domačega žganja (vsaj 45% alkohola)
  • 250 gramov cvetov ali cvetoče zeli

Svežo rastlino narežemo na drobno, damo v steklenico s širokim grlom in prelijemo z žganjem. Steklenico postavimo na sobno temperaturo, na svetlobo (ne na sonce!) in pustimo stati 10 dni. Občasno dobro pretresemo, da še pospešimo postopek maceracije. Po 10 dneh tekočino precedimo skozi gazo. Namočene rastline prav tako vsujemo v gazo in jih dobro ožamemo, obe tekočini nato zmešamo skupaj. Nalijemo v temno steklenico in hranimo na temnem, suhem in hladnem mestu.

Kot preventivo ali pomoč pri zdravljenju tinkturo uporabljamo v obliki zdravilne kure. Zaužijemo 1 čajno žličko 3x na dan.

Ameriški slamnik lahko tudi sušimo za pripravo čajnega napitka ali za uporabo v zeliščnih čajnih mešanicah. Odlično se obnese v kombinaciji z šipkom, bezgovimi cvetovi, timijanom, lipo ali ozkolistnim trpotcem.

Slamnik je res nepogrešljiva rastlina, ki ne bi smela manjkati v nobeni domači lekarni profesionalnih ali ljubiteljskih zeliščarjev. Na vrtu rastlina trenutno še vedno cveti, tako da imamo še vedno čas, da jo požanjemo.

Bliža se hladnejše vreme in z njim tudi sezona prehladov in gripe. Zato le brž na pomoč vašemu imunskemu sistemu. Naš slamnik je že požet in s pridnostjo in ljubeznijo vkomponiran v naše pripravke. Stopite na vrt ali do najbližjega zeliščarja, da ne bo prepozno! 😉

 

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: http://www.preberite.si/ameriskislamnik
  2. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  3. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  4. Spletni vir: https://www.botanik.si
Facebook

BOTANIKOVA žetev zelišč 2018

Poletje gre počasi k koncu. Letošnja žetev je bila obilna, čeprav je še zdaleč ni konec. Ob ugodnih razmerah kot so to leto, se zna žetev raztegniti vse tam do konca septembra. Maja in junija, je bila kombinacija deževnih in sončnih dni skoraj idealna, zato so se naša zelišča ponosno razbohotila.  Ravno zaradi obilice dela, smo objave na našem portalu dali malo na stran. A sedaj se ponovno javljamo, da z vami delimo nekaj utrinkov z našega zeliščnega polja.

Melisa v začetku meseca junija, kakšna dva tedna pred obiranjem.

Žetev melise je zahtevno opravilo, saj je rastlina zelo občutljiva na vlago in mehanske poškodbe. Pri melisi je zelo pomembno, da se držimo pravil žetve zelišč. To pomeni, da jo obiramo v sončnem, suhem vremenu, v dopoldanskem času ob relativno nizki zračni vlažnosti, saj v nasprotnem primeru kaj hitro porjavi in je neprimerna za uporabo. Z njo je potrebno ravnati z občutkom, saj tudi v primeru mečkanja listov pride do porjavitve.

Ročno obiranje, ki zagotavlja primerno kvaliteto.

Meliso v najkrajšem možnem času spravimo do sušilnice, kjer jo posušimo z naravno toploto, v senci na prepihu

Tudi kamilica je letos zacvetela s tisočerimi cvetovi. Pomembno je, da jo obiramo pri ne previsoki temperaturi, saj bi nam drugače po nepotrebnem izhlapevalo dragoceno eterično olje.

Vsak cvet kamilice ročno oberejo pridni prsti naših obiralcev. Ob ugodnih razmerah kot so letošnje nasad kamilice obiramo do petkrat.

Šentjanževke je letos tudi v naravi v izobilju, a mi jo raje vzgojimo sami. Gre za trajnico, ki ni zahtevna za pridelavo. Na ta način varujemo naravna rastišča, ki jih ljudje s košnjo vedno bolj krčimo.

Najboljši naravni antidepresiv, šentjanževko, obiramo dvakrat na sezono.

Nekaj je posušimo za čajne mešanice, iz nje pa pripravljamo tudi izjemno blagodejno šentjanževo olje, ki so ga znale ceniti že naše babice.

V marsikateri bolezenski nevšečnosti se lahko tudi žajblja oprimete kot rešilne ograje. Gre za zelo nezahtevno rastlino saj izvira iz mediteranskega sveta. Podobno kot pri kamilici moramo paziti, da nam iz listov ne izhlapeva preveč eteričnega olja. Primeren čas za nabiranje je torej dopoldne, ko izgine rosa. Še pred najbolj vročim delom dneva ga spravimo do sušilnice, kjer naj temperatura sušenja ne preseže 35 stopinj celzija.

Spravilo žajblja junuja v dopoldanskih urah.

To je bilo le nekaj utrikov letošnje prve žetve. Na našem polju raste skupaj 16 vrst zdravilnih rastlin. Skupaj z rastlinami, ki jih nabiramo v naravi, naša paleta rožic obsega okrog 45 različnih vrst, ki so sestavine naših ekoloških izdelkov BOTANIK.

Na našem čudovitem zeliščnem polju trenutno poteka druga letošnja žetev. Melisa, poprova meta in šentjanževka so že pod streho. Čakajo nas še žajbelj, ognjič, pegasti badelj, ožepek, hmelj, ameriški slamnik ter kot zadnji komarček.

Nikar se ne bojte, ne bomo vas prikrajšali. Tudi utrinke druge žetve bomo delili z vami….kmalu. Do takrat pa lep pozdrav in še veliko zdravih toplih poletnih dni!  😉

Šentjanževka

Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki jo pri nas ljudje večinoma zelo dobro poznajo. Uporablja se tako notranje kot tudi zunanje in ima širok spekter učinkovanja. V zadnjih desetletjih so bile narejene številne raziskave, ki so pokazale, da je kljub vsemu varnejša njena zunanja, kot notranja uporaba (1).

Pa si poglejmo, kdaj in kako jo lahko brez skrbi uporabljamo.

Za zunanjo uporabo se največkrat uporablja šentjanževo olje, ki pomaga pri zdravljenju ozeblin, blaženju reakcij po pikih žuželk, pri hitrejšem celjenju površinskih ran in pri blažjih opeklinah ter hemeroidih (1). Šentjanževega olja v naši domači lekarni prav zaradi tega res nikoli ne zmanjka.

   

Pri notranji uporabi, kjer izkoriščamo psihotropno delovanje šentjanževke, pa njena uporaba zahteva precejšnjo previdnost, čeprav jo v Nemčiji lahko dobijo tudi na recept.

V ljudskem zdravilstvu se šentjanževka uporablja za boljše izločanje seča, priporočajo jo pri jetrnih in žolčnih težavah, pri vročičnih obolenjih, močenju postelje, pri histerijah in v puberteti (2). Predvsem pa se šentjanževko uporablja, kot naravni antidepresiv, kar so tudi potrdili s kliničnimi raziskavami. Ugotovili so, da so bili določeni odmerki primerljivo učinkoviti s sinteznimi antidepresivi, ki so jih uporabili v raziskavah. Potrebno pa je poudariti, da to velja samo za blage in srednje hude depresivne motnje ne pa tudi za zdravljenje hude depresije (2,3).

Dokazano je, da tinktura in čaj iz listov in cvetov šentjanževke delujeta antidepresivno in sicer odpravljata malodušje, potrtost, brezvoljnost, razdražljivost, tesnobo in nemir, splošno slabo počutje, izgubo apetita in slabo spanje (1).

Kljub temu je treba biti pri njeni uporabi v te namene previden, saj strokovnjaki opozarjajo, da:

Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko zmanjšajo koncentracijo drugih zdravil v krvi, ki jih uporabljamo sočasno, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. Namreč, povečajo razgradnjo drugih zdravil v telesu, ker zvečajo raven pomembnih presnovnih encimov in prenašalnih proteinov. Povečana razgradnja zdravil lahko traja še dva tedna po prenehanju jemanja pripravkov s šentjanževko (1).

Vsi, ki jo boste uporabljali za lajšanje depresivnih stanj, se vsekakor najprej posvetujte z zdravnikom.

Ponekod v literaturi lahko tudi zasledite opozorila, da po uživanju šentjanževke odsvetujejo sončenje ali obsevanje z UV žarki, saj lahko pride do preobčutljivosti za svetlobo zaradi hipericina. Hkrati pa viri tudi navajajo, da bi do fotosenzibilizacije prišlo v primeru, če bi zaužili tridesetkratni dnevni odmerek, kar pa je praktično nemogoče (2,3).

Za tiste, ki boste šentjanževko nabirali v naravi pa niste povsem prepričani, kako izgleda, so spodaj navedene 3 značilnosti, po katerih jo boste zlahka prepoznali (4):

  • izrazito dvorobo steblo (večina drugih rastlin ima okrogla ali štiriroba stebla),
  • listi so prozorno pikasti, kar opazimo, če jih pogledamo proti svetlobi,
  • če med prsti zmečkamo rumene venčne liste, postanejo krvavo rdeče barve.

V naravi je šentjanževke vedno manj in večinoma jo najdemo ob cestnih škarpah, kjer pa jo ni ravno primerno nabirati. V Botaniku smo lani pripravili sadike in jih potem posadili na naši zeliščni njivi, kjer je zelo lepo uspela in smo jo letos tudi že poželi. Uporabljamo jo predvsem za izdelavo šentjanževega olja, saj jo je po slovenski zakonodaji v čajnih mešanicah prepovedano prodajati, oz. jo lahko prodajajo samo lekarne. Večje količine suhe zeli pa bomo letos uporabili za pripravo čajnih mešanic, ki bodo romale v Nemčijo k našemu poslovnemu partnerju, podjetju, ki se ukvarja s pravično trgovino. V Nemčiji namreč ni omejitve pri prodaji šentjanževke v čajnih mešanicah in jo zdravniki celo svetujejo bolnikom z znaki blage in zmerno hude depresije in tudi predpisujejo na recept.

V naši domači lekarni se poleg šentjanževega olja, vedno najde tudi nekaj te res čudovite rumene rože, ki jo posušeno dodajamo v čaj. Radi jo kombiniramo z drugimi zelišči, ker nam ni ravno prijetnega okusa in res odlična čajna mešanica nastane, če ji dodamo meliso, sivko, rožmarin hmelj in kamilico.

Viri in literatura:

  1. Spletni vir: https://www.avogel.si/aktualno/pazljivost-pri-uporabi-sentjanzevke.php
  2. Galle-Toplak, K., Zdravilne rastline na Slovenskem, 2002.
  3. Kreft, S. in Kočevar Glavač, N., Sodobna fitoterapija, 2013.
  4. Pahlow, M., Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, 1987.

Domača poletna osvežitev

Bezgov sok….mmm, ena izmed boljših poletnih osvežitev, ki si jo lahko pripravi prav vsak. Postopek zelo preprost in hiter. Najboljše pri bezgovem soku je, da si z njim lahko pričaramo poletje tudi v jesensko – zimskih dneh, saj če ga pripravimo pravilno, lahko zdrži v hladnem in temnem prostoru tudi do enega leta.
Pri nas ga ne pripravljamo na veliko (do jeseni nam ga že zmanjka), zato si lahko privoščimo, da vanj dodamo manj sladkorja, kot sicer. Tokrat smo ga naredili s polovično količino sladkorja, torej namesto enega kg na liter smo dodali samo pol kg sladkorja na liter in lahko bi ga še manj. Nekdo bo rekel, da je to samo pobarvana voda:), a nam je všeč.
Pa si poglejmo, kako smo pripravili res odličen bezgov sok:

 

Bezeg – zdravilna skrinjica

Bezgov grm prav gotov vsi poznamo, saj ga je maja in junija skoraj nemogoče spregledati, namreč raste vsepovsod. Vsaj v naši Prlekiji je tako. No, zna se zgoditi, da ga ne vidite, če preveč hitite ali še ne prepoznate, potem vam svetujem, da pojdete samo za nosom, ki pa bo zagotovo zaznal mamljive vonjave njegovih prijetno dišečih cvetov. Ustavite se in poduhajte ga in kmalu boste spoznali, da je bezeg izjemna rastlina, katere darove so znali prepoznati že zdavnaj, ko so ji zasluženo nadeli lepo prispodobo in sicer “zdravilna skrinjica”. V Prlekiji bezgov grm krasi skoraj vsako dvorišče domače hiše in nekateri ljudje še danes verjamejo, da dobri duhovi, ki živijo v njihovem grmu, odganjajo tatove in slabe energije.

 

Tisti, ki se boste v kratkem poročili, ali ste vedeli, da naj bi bezeg deloval kot amulet sreče za mladoporočenca? 🙂

Da je bezgov grm ena sama domača lekarna, se zavedamo tudi v Botaniku, zato vsako leto pridno obiramo njegove zlata vredne cvetove. In smo jih tudi letos. V soboto sva se z Iztokom opremila z nepogrešljivimi pripomočki za nabiranje prosto rastočega bezga in sicer s pleteno košaro, grabljami in staro dobro ročno koso. Seveda se najlepši, najbolj rumeni bezgovi cvetovi šopirijo čisto na vrhu grma, kjer posrkajo največ sonca in najlažje jih dosežemo, če jih z grabljami nežno privijemo k sebi. Tisti spodnji pa so prav tako uporabni, a obdani z visokimi koprivami, njegovimi zvestimi spremljevalkami, ki te kaj hitro opomnijo, da je treba nekaj cvetov pustiti naravi ter njenim čebelam in čmrljem.

 

Nekoliko od kopriv opečena, a hvaležna naravi, ki nam je podarila tako bogato bero, sva morala bezgove cvetove le še pripraviti na sušenje. Skrbno sva jih položila na mreže, in sedaj na prepihu potrpežljivo čakajo, da jih bomo lahko z veliko ljubezni, za vse nas uporabili v naših čajnih mešanicah, ki blažijo zimske prehlade, jesensko povišanje krvnega sladkorja, pomagajo pri poletnem odpiranju znojnic ali zgodnjem spomladanskem senenem nahodu. Bezgovi cvetovi pa dopolnjujejo tudi harmonijo sadnega okusa v naši čajni mešanici, ki jo pripravljamo za naše otroke v šolah in vrtcih.

 

Do prihodnjič, ko bomo male in velike rože kuhale bezgov sirup, bodite v cvetju!

Zelišča Botanik

Zelišča so bila od nekdaj ključen del prehrane in zdravilstva in še danes radi posegamo po domačih pripravkih. A z njimi ni šale, hitro nam lahko namreč povzročajo škodo in celo med starimi ljudskimi recepti najdemo kakšno strupeno zel. Na srečo je delovanje preizkušenih ljudskih receptov dobro raziskano in pri Botaniku posegamo po preverjenih in že dolgo uporabljenih recepturah, ki jih pripravljamo skrbno in natančno, pridelujemo pa jih pri nas doma, v okolici Ormoža, kjer imamo vrtove in njive na katerih ustvarjamo darove narave človeku in naravi na prijazen način, zato nas lahko srečate na travnikih in njivah ali naši spletni trgovini. Ste pokusili naš dolgo preizkušen zeliščni liker 33 ali naravne čaje? Niste, potem se ustavite v naši trgovini, naročite vzorce in si jih užijte kot miren aperitiv, popoldanski čaj, včasih ob posebnih priložnostih z vašimi bližnjimi in tistimi, ki jih imate radi. Ne bomo predlogi, sezona je v višku, kliče nas med brazde in zelenice, se še oglasimo s kakšno zanimivostjo o naši poti.

 

Zdravilna moč ognjiča

Ali ste vedeli, do so ognjič uporabljali že stari Egipčani in Rimljani, saj so verjeli v njegov pomlajevalni učinek. Danes vemo, da ima ognjič veliko dobrih lastnosti, saj nam učinkovito pomaga pri celjenju manjših ran, odrgnin na koži, ki je ne draži kože, tako je zato uporaben predvsem za občutljivo kožo in kožo nagnjeno k alergijam. Pripravki ognjiča delujejo antiseptično, protibakterijsko, protivirusno in protivnetno, pri nas pa mu pravimo tudi solčnica. Z njim lahko okrasite tudi kakšno poletno solato, doma pred hišo pa vas bo navduševal z oranžnimi barvami cvetov, ki vam bodo popestrila poletna jutra in razpoloženje, saj njegove intenzivne barve le težko najdemo v cvetovih drugih rož.

Tudi pri Botaniku ponujamo njegove vrline, obiščite nas v spletni trgovini in preberite še kaj. Veseli bomo vašega odziva in vas, celjenih in zadovoljnih.

Pozdravljeni pri nas

Dragi vsi,

dobrodošli na novih straneh Naravna moč, kjer vas bomo seznanjali in navduševali z različnimi prispevki o naravi in zeliščih ter njihovi uporabi. Dolgo smo čakali na to priložnost, da se približamo naši skupnosti na način, ki nas povezuje, zato smo ustvarili naše novo spletišče, kjer z vami želimo deliti del naše poti in življenja, ki nas združuje. Z Iztokom bova vam v ta namen posredovala različne teme in vas seznanjala z novostmi, seveda pa tudi nagovarjala z izdelki, ki jih prideluje naše socialno podjetje v Ormožu, kjer stanujeva. Toliko za dobrodošlico, več pa v najinih prispevkih in prispevkih še koga iz naših vrst. Veliko lepega in veliko dišavnic.

Tamara in Iztok

Darilo narave za pomladno razstrupljanje

ČEMAŽ ALI MEDVEDJI LUK

Vonj po česnu v gozdu je najboljši znanilec, da je čas, da se v gozd odpravite po čemaž. Prepoznali ga boste prav hitro. Zraste namreč do 40 centimetrov v višino, najmanjši pa so medtem visoki 10 centimetrov. Rastlina, ki je poznana po toliko različnih imenih, kar kaže na njeno razširjeno uporabo v preteklosti, v zemlji skriva podolgovato čebulico, ki ima prosojne luskoliste. Zanimivo je to, da jo izdaja vonj po česnu, ki ga oddaja tudi zelena rastlina, ki raste iz tal v višino. To sta le dva suličasta in podolgovata lista, ki poženeta spomladi, med njima pa se proti nebu vzpne suhljato stebelce, ki nosi bele zvezdnate cvetove.

Najpogosteje ga najdete v hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih, kjer raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja.

»Težko, da je na svetu še kakšna zel, ki bi bila tako učinkovita pri čiščenju želodca, črevesja in krvi, kakor je čemaž.« (Zapis v zeliščarski knjigi patra Kunzleja)

OČISTI TELO IN DUHA

Čemaž je namreč tudi tista rastlina, ki jo iščejo medvedi, ko se zbudijo iz zimskega spanja. Zaradi njegovega očiščevalnega učinka jim namreč pomaga, da se po dolgem spanju prečistijo, iz telesa izženejo vse morebitne nezaželene snovi in poživijo organizem. Tako kot pomaga medvedom, pa pomaga tudi nam.

Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti.

Ima močan razstrupljevalni učinek na celotni organizem. Zaradi zdravilnih lastnosti je pravzaprav učinkovito sredstvo za ohranjanje telesnih in duševnih sposobnosti in zelo dobro vpliva na imunski sistem – zvišuje odpornost in deluje protinfektno. Očisti pravzaprav celo telo: iz njega odpravi škodljive in trdovratne snovi ter čisti kri.

Sveže pripravljeni listi čemaža so uporabni pri čiščenju ledvic in mehurja ter pospešujejo izločanje seča. Čemaž pa ne čisti le prebavnih poti, ampak tudi pljuča, jetra in žolčnik.

PRIPRAVKI IZ ČEMAŽA

Spomladi si zato privoščite tudi kakšno kuro s sokom iz čemaževih listov:
Napitek pripravite iz dveh pesti čemaževih listov, ki jih z enim decilitrom vode zmešate v mešalniku. Tekočino nato odcedite in shranite v hladilnik.

Uživate po dve žlici soka trikrat na dan.

Zelo preprosta je tudi priprava zdravilne tinkture:
Za tinkturo potrebujete 5 gramov svežih sesekljanih listov čemaža, ki jih tri tedne namakate v 1 decilitru močnega domačega žganja.. Uživajte jo po petnajst kapljic dnevno z vodo, sokom ali čajem.

Tako v tradicionalni kot v racionalni fitoterapiji svežemu čemažu ali pripravkom iz čemaža priznavajo tudi ugodne vplive na znižanje krvnega tlaka in holesterola ter ga cenijo kot odlično naravno pomagalo zoper aterosklerozo.